Arhiv za 18. Oktober 2009

AMZS-jev rekord

Nedelja, 18. oktober 2009

Včeraj dopoldne sta me pred hišo nagovorila neznanca, mlad par. V polomljeni angleščini sta mi razložila, da se je jima izpraznil akumulator avtomobila, in prosila za pomoč. Ker sam nimam klem za remote vžig — pa še mudilo se mi je —, sem jima priporočal AMZS. Strinjala sta se in tako sem zavrtel 1987.

Dispečerju na drugi strani sem povedal, da kličem v imenu druge osebe, ki ne govori slovensko. . Najprej je hotel podatke o avtomobilu in vozniku. Šlo je za črnega VW pola s špansko registracijo — ki sem ga pod našim oknom videval že nekaj dni —, fantu pa je bilo ime Joaquín Suero (če sem prav zastopil). AMZS-jevec je rekel, da bo serviser prišel čez 30, največ 45 minut. To se mi je sicer zdelo malo veliko. A kakorkoli, to sem Špancema razložil in jima zaželel vso srečo in lep dan. Žoki — kot sem Joaquína v mislih na hitro prekrstil — je bil tako vesel, da mi je krepko stisnil roko in se mi na dolgo in široko zahvaljeval.

Natanko eno uro in 50 minut pozneje — kot sem naknadno ugotovil iz call loga — je zazvonil telefon. “Dober dan, z AMZS kličem,” je rekel ženski glas. “Vi rabite pomoč na cesti?” Da ne, sem rekel, samo klical sem za nekoga, ki jo je rabil. Šele v tistem trenutku sem se zavedel, da je od srečanja s Špancema in klica na AMZS minilo že malo preveč časa “Halo?” sem rekel, “hočete reči, da vam v dveh urah še ni uspelo priti na lokacijo?” — “Gospod, šele zdaj sem dobila faks, samo preverjam, če je naročnik še tam.” — “Ja, jaz tudi upam,” sem rekel, “ampak to zdaj ni več moja stvar.”

Z AMZS sem imel že kar nekajkrat opravke zaradi počenih ali preluknjanih gum, akumulatorjev, okvar itd. Včasih je trajalo malo dlje, nikoli pa pretirano dolgo. Ampak skoraj dve uri … Pa ravno ubogima Špancema se je to moralo zgoditi! Upam, da sta potrpela in da se je vse dobro izteklo.

  • Share/Bookmark