Simpatično

Ponedeljek, 26. oktober 2009

Ko je vlada imenovala Aleša Guliča za direktorja Urada za verske skupnosti, je kardinal Rode pripomnil, da je to provokacija, ki si je v starih časih ne bi drznila privoščiti niti Partija. Premiera Pahorja je ta kadrovski faux pas prikrajšal za papeževo avdienco, ko je pred tedni obiskal Rim in Vatikan. Toda za kaj ga bo prikrajšalo to, da je za “predstavnika za komuniciranje” SD prejšnji teden imenoval Denisa Sarkića, dosedanjega novinarja Vesti ter “pionirja novinarstva provokacije” in “kontroverzneža”, kot so ga opisali na Pop TV, ki je v njem prepoznala svojega človeka in ga prijazno postavila v središče v rubriki Ime tedna?

Pahor je hotel izpasti duhovit in rekel takole: “Denis je sodeloval na tiskovnih konferencah in postavljal najbolj zoprna vprašanja. In potem sem razmišljal, kako bi se tega človeka rešil, in se domislil, da bi ga vzel k sebi. In ta nesrečnež je pristal.”

Vzeti Sarkota za PR-ovca je popolnoma neresno. Četudi gre za osebno in osebnostno simpatičnega fanta, je po drugi strani tudi nesporno, da se je kot novinar proslavil ne z najbolj zoprnimi, kot pravi premier, temveč z najbolj otročjimi vprašanji, kar si jih lahko zamislimo. Sarkić ima nedvomno pristop, ki mu v komuniciranju odpre marsikatera vrata, vendar potem še naprej in še pred kamero komunicira kot prikupno zmeden vicmaher. Svojim intervjuvancem — pretežno politikom, okrog katerih se najraje vrti — ni postavljal neumnih in nevednih vprašanj, kakršnih smo vajeni iz Sveta na Kanalu A. On je dejansko postavljal infantilna vprašanja, s katerimi je kvečjemu dokazoval, da mu nikoli pred nikomer ni nerodno in da človeka intervjuva le zato, da bi njega bolj opazili in si ga zapomnili kot pa intervjuvanca samega (četudi po zaslugi retoričnih nespretnosti). “Na podlagi česa se vi dnevno odločate za izbiro kravate?” (vprašanje Golobiču) — “Ali imaste istospolnega partnerja oz. fanta?” (Pahorju) — “Kakšna je kaj penzija?” (Kučanu) — ”Vas je kaj strah?” (Janši) — “Ali ste zdaj najsrečnejši človek na svetu?” (Janši) — V najboljšem primeru je izpadel komičen, a za moj okus tudi pomilovanja vreden. Razen v Sloveniji kaj takega ne bi nikjer preživelo izven satiričnih rubrik ali oddaj.

Dovolj o Sarkiću. Karkoli že si o njem mislimo, on ni drugega kot kuriozum in s tem nobena katastrofa, o kateri bi se bilo treba na dolgo razpisati. Je pa kljub temu zanimiv kot primer, kakšne ljudi promovira premier Borut Pahor s tem, da jih jemlje v službo. Sarkić ni bil pomemben, dokler ga ni vzel Pahor v službo.

Tudi Gulič ni bil pomemben, dokler ni postal direktor UVS. Tudi on je simpatična pojava — in če rečem simpatična, sem s tem o njem že vse povedal. Simpatičnost je postala eden od najpomembnejših kriterijev nove slovenske meritokracije. Politični nasprotniki se radi med seboj obkladajo, češ, saj ni važno, kaj vaš človek zna in kaj zmore: glavno, da je vaš. A to je le bolj drastični del zgodbe. Drugi, skriti, na javnem nivoju opravičljivi in povsem neškandalozni del zgodbe pa je človekova simpatičnost: saj ni važno, kaj je človek v življenju dosegel: glavno, da je simpatičen, da zna prijazno, človeško, nekonfliktno komunicirati. To mora še posebej imponirati Pahorju, ki je pač znan spravljivec, tako rekoč politični ekumenist.

S svojim čopom in bikerskim imidžem je Gulič original, ki je zanimiv le zato, ker odstopa od prevladujoče podobe slovenskega poslanca, ki se tako navzven kot po duhu bolj ravna po modelih tipa Branko Marinič. Ljudje so pozitivno presenečeni, ko vidijo, da se tak star hipi zna obnašati, da ima njegovo govorjenje rep in glavo, da si prizadeva za nekimi pozitivnimi družbenimi cilji, da si posadi na glavo partizansko kapo na proslavi v Dražgošah in da se zna pohecati na račun Cerkve z nošnjo nekakšne heavy-metal satanistične majice. Vse to je Guliču nedvomno prineslo kak glas za v parlament.

A ne dovolj ali vsaj ne za na dovolj dolgi rok. Ko na lanskih volitvah ni bil ponovno izvoljen v DZ, si je začel v stilu brezposelnega privilegiranca precej neokusno iskati službo. Neokusno zato, ker si je istočasno iskal kar dve, češ, ena bo že ratala. In tudi je. In to slučajno tista, za katero je imel še manj življenjskih šol (da ne rečem kvalifikacij) kot za drugo. A tu je seveda naletel na RKC in na Rodeta, ki pa nima smisla in posluha za Guličeve sorte simpatičnost in predvsem ne za Pahorjeve kriterije kadrovske primernosti za določena delovna mesta.

V času mandata prejšnje vlade sem bil prepričan, da je za večino njenih problemov kriv le slab PR. Če zdaj gledam nazaj, pa se mi zdi, da sploh ni bil tako slab. Prejšnja vlada je imela javnosti in medijem gotovo več povedati, vendar tega ni znala ali mogla skomunicirati — čeprav je večina naslovnikov, resnici na ljubo, niti ni hotela res poslušati. Sedanja vlada pa tako rekoč nima kaj povedati, toda še vedno jo poslušajo kot tele nova vrata. Še najbolj zgovorna sporočila so ravno njene pomembne in nepomembne kadrovske odločitve, ki pa jih ne moremo sprejeti drugače kot s privzdignjenimi obrvmi.

Dnevnikov Objektiv, 24. 10. 2009

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Ponedeljek, 26. Oktober, 2009 ob 10:31 v kategoriji Dnevnik 2004-, Kolumne.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

38 komentarjev na “Simpatično”

  1. nof pravi:

    žebljiček na glavico …

    odlična retorika PR-ovca

    http://www.dnevnik.si/video/4527

  2. Anka pravi:

    Marko, a Gulič boli, zato ker se je prijavil na tebi nedodeljeno mesto?

  3. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Zakaj neki, Anka? V tisti tekmi sem vendar kaz zmagal!

  4. NoMercy pravi:

    kolk je MC – simpatikus … tak kot moja kužika: za pod vratom počohati :P
    Ja, g. Gulič pa res ne more biti kompetenten za to služno, saj ni naredil nič drugega kot spisal en zakon na temo, kjer je sedaj direktor.
    O Sarkiči (PR za stranko SD!! – na za premiera!!) se je pa odločalo več ljudi – ne samo B.P:
    —————————
    MC: kdo pa je tebi rekel, da si kompetenten za urejanje Bloga na SIOLu??
    Kaj, ko bi se šel urednika npr.: Blogos_for_dummies :P
    —————————–
    fantomsko je pa že to, da se MC spotakne ob dve (kako takšnim že MC reče — nule ?!!) – skratka MC sam elegantno stopi v široko razpršeni — lastni pljunek :P

  5. chef chef pravi:

    Izvrstno napisano.

  6. NoMercy pravi:

    A se je v to, da je g. Rode postal kardinal kdo spotaknil, sploh komentiral??? Izbira / določitev je bila brezprizivna – takorekoč od boga določena.
    To, da NIHČE slovenskega rodu ni imel pri imenovanju kaj reči je eno, drugo pa, da nobena SVN inštitucija ni bila niti konzultirana je drugo.
    In kje kardinal Rode najde vzvod, da sploh kaj komentira v civilni sveri države SVN (g. Gulič je pač uradnik, ki ga imenuje vlada – civilna svera) ???? Še “profesionalno” se kardinal ukvarja z drugimi kot pa kadrovskimi vprašanji!!!
    Ob osebnem mnenju, da je ravno neverujoči še najprimernejši za funkcijo direkturja UVS!
    —————–
    MC: si sposoben napisati kolumno na temo vpliva ljudi za katere v SVN tudi vprašani nismo?? Še na izvolitev ZDA predsednika imamo več vpliva.

  7. ervinator pravi:

    Komentiram samo del o Sarkiću kot novinarju. Ne vem, zakaj bi bilo kaj napačnega ali slabega v tem, če se nekaj dogaja samo v Sloveniji. Tudi drugod v razvitem svetu obstaja kak pozitiven fenomen, ki se drugje ne pojavlja. Sarkić kot novinar je bil zelo pozitiven. Pred njim so bile novinarske konference duhamorne, vprašanj novinarjev je bilo zelo malo, novinarji so bili bolj kot ne le piar podaljški politikov. Sarkić pa je namerno spraševal nerodna vprašanja: dober govorec mora pač znati dobro odgovoriti tudi na šokantna vprašanja. Postavljal je tudi sproščujoča vprašanja, kadar je opazil, da je govorec preveč napet. Ob tovrstnem zgražanju njegovih kolegov se vsakič spomnim na zgražanje, ko je nekdo v Sloveniji postavil neprijetno vprašanje predsedniku evropske komisije Barrosu (češ da bi morali gostu s tem prihraniti), in podobno, ko je novinarka pobarala Türka, ali nima česa pametnejšega početi. Politiki so vendar plačani za to, da odgovarjajo! Po mojem mnenju je zelo napak in nasploh nespodobno, če nekoga vnaprej obsojamo, da bo na nekem delovnem mestu slabo delal samo zato, ker nam na drugem delovnem mestu ni bil všeč.

  8. beduin pravi:

    V “levem” dojemanju sveta oblika zavzema bistveno bolj pomembno mesto, kot v “desnem”. Levičar se v svojem samorazumevanju ne more nasloniti na nobeno absolutno referenco, zato poskuša svojo identiteto fiksirati z zunanjimi znaki, kot jih opazi pri tistih, ki mu vzbujajo spoštovanje (ali pač zavist) oz. kot misli, da bodo všeč tistim, ki “odločajo” o njegovi usodi. Itak nikoli ne odloča sam o sebi. Po domače: za to, da bi me šef imel rajši, najlažje poskrbim tako, da izboljšam svoj zunanji videz. To se najprej in najbolj opazi. Kaj delam in kaj naredim, to je drugotnega pomena.
    Zato so levičarji lepši in imajo boljši marketing in PR kot desničarji. To vemo že dolgo časa. Zdaj pa se eksplicitno kaže še druga plat, ki ji večina prej ni hotela verjeti, da imajo levičarji bistveno manj vsebine kot desničarji.

  9. Rovtar pravi:

    Kadrovski cvetki Sarkića in Guliča sta res (simpatično) nedolžni v primerjavi z zaposlitvijo nekdanjega udbovca Isajlovića za svetovalca na finančnem ministrstvu.

  10. Svit pravi:

    Hmm, in zakaj je zaposlitev Udbovca tako grozna?

    Delati za službo državne varnosti, v interesu državne varnosti, gospodarskih interesov etc. svoje države je a priori nekaj slabega?

    Ne poznam, da bi Isajloviću bila dokazano kakršnokoli protizakonito delovanje. A da je aretiral Janšo? Hmmm, pa je bilo to protizakonito ali v skladu s tedanjo zakonodajo?

  11. Rado Rado pravi:

    Strinjam se z Markotom glede ocene Sarkiča,
    ne pa tudi Guliča. Glavni argument zoper njega je, da ga ne mara kardinal Rode.

    In tudi se ne strinjam, da je imel Gulič za omenjeno delo premalo življenskih šol.
    Odnosi z verskimi skupnostmi so bili že za časa prejšnjega mandata, Guličeva preokupacija. Si pozabil Marko, da je Gulič spisal predlog zakona o VS, ki pa kasneje seveda ni šel skozi parlament. Sam torej mislim, da je Gulič najprimernejši kandidat za vodjo tega urada.
    Se ti zdi Marko, da bi se Slovenija morala spraševati, kaj si o določeni stvari misli kardinal Rode?

    Beduin:
    “. . . da imajo levičarji bistveno manj vsebine kot desničarji”.
    A desničarji pa imajo vsebino? Morda, a le če je antikomunizem vsebina. Kakšne druge vsebine ni za prepoznati.

  12. nimiy pravi:

    kar se guliča tiče si se v bistvu lepo ujel v zanko. to, da je pač on zanimiv samo zaradi svojega izglede je zgolj tvoja sodba, s katero samo pokažeš globino ali pa plitvino, s katero si sposoben ocenjevati ljudi. kot je recimo nekdo že napisal, se je gulič v svojem poslanskem mandatu najbolj intenzivno ukvarjal ravno s problematiko, ki zadeva delovano mesto, ki ga je zasedel, tako da glede teh kompetenc je težko dvomit. problem na strani RKC-ja je samo eden. gulič si je vedno prizadeval za enakopraven položaj verskih skupnosti, kar je samo še ena referenca njemu v prid, ki pa gre RKC, normalno, zelo v nos. kar se tiče pa neizvolitve za poslanca bi ti pa tudi moralo biti jasno, da je tu šlo za neuspeh na strankarski ravni.

  13. NoMercy pravi:

    @ 8. beduin: desničarji imajo le več pravljic .. tudi zato, ker so jih pokradli in predelali za svoje potrebe od vseh pred njimi in ob njih. Z vsebino so pa itak sami s sabo skregani in imajo “zasilni izhod” v odpuščanju grehov (ampak samo sebi in svojim!! – pa nikomur drugemu!!) :)

    @ 9. Rovtar: bolje Isajlovića za svetovalca na finančnem ministrstvu kot pa, da bi ubral Putinovo pot :P

  14. Rovtar pravi:

    @ Svit :”Delati za službo državne varnosti, v interesu državne varnosti, gospodarskih interesov etc. svoje države je a priori nekaj slabega?”

    A priori ne, v službi nedemokratične in represivne države, kakršna je bila SFRJ, pa da. Seveda imajo tudi MI5, CIA in Mossad veliko masla na glavi, vendar še do kolen ne sežejo Gestapu, KGB, Stasiju in, nenazadnje, udbi.

    Po tvoji logiki potemtakem tudi v tem da je nekdo delal za
    Gestapo v bistvu ni nič spornega, saj je samo delal za lastno državo.??

    @NoMercy: se strinjam :)

  15. Rak pravi:

    Pač resničnostni politični šov, imenovam “Kontra ketija”. Tam jih postopno ven mečejo, tu pa noter jemljejo. Nivo akterjev in štala pa sta približno na istem nivoju.

  16. beduin pravi:

    @Rado, NoMercy,
    “lev – napreden” svetovni nazor je po definiciji odgovor na “desnega – konzervativnega”. Vendar po neslavnem empiričnem kolapsu marksizma in njegovih derivatov, ki so sicer premogli precej vsebine, a se je le-ta izkazala za popolnoma jalovo, levica brezglavo bega naokrog in ne ve, česa bi se oprijela. V zadnji inštanci ostane od levice le v kup celofana zavit nič, ali pa, kar je za avtentnične levičarje še hujše spoznanje, v kup celofana zavite “desne” ideje svobodne konkurence, privatizacije, fleksibilnega trga dela, itd..

    Za zgornje razmišljanje sicer ni bistveno, a vendar je jasno, da tudi pri nas “desnica”, vsaj če primerjamo pretekli in sedanji mandat, premore bistveno več vsebine (beri: konkretnih rezultatov), kot “levica”. Znižanje davkov in poenostavitev davčnih postopkov, odprava administrativnih ovir na vseh področjih, e-uprava, e-davki, spremembe kazenske zakonodaje, odprava obveznega članstva v zbornicah, sistem plač v javnem sektorju, odprava sodnih zaostankov (Lukenda), uvedba vinjet, priprava pokrajinske zakonodaje, …
    to je samo nekaj od stvari, ki jih je “desna” vlada naredila. Seveda se z vsebino ne strinjamo vsi, vendar je tu. Delali so in nekaj so naredili, ker so vedeli, kaj hočejo. Trenutna vlada ima kljub razmeram, v katerih bi morala postoriti še bistveno več, ob 1.vmesnem času velik zaostanek in ne kaže, da ga bo v srednjem ali spodnjem delu proge nadoknadila.

  17. Gluho Nem pravi:

    mislim še vedno ne morem verjeti, da je nekdo dejansko plačan za take pisarije… tiskani mediji imajo še vedno preveč denarja… no ja čeprav je najbolj rumeni osebek naše dežele (avtor tega zapisa), zopet poiskal aktualno temo in na kratko pokazal, da ni argumet tisto, kar je ljudem potrebno, temveč fovšija, ki se tu dobro prodaja… še dobro, da je zgolj kolumnist…

  18. vaba pravi:

    Za udejaniti in živeti solidarnost v družbi, fair trade, ter fer odnose v družbi na splošno, ni treba biti levičar, ker levičarstvo na izvedbeni ravni nujno v enačbo potegne državno-prisilno klepto komponento, diskrecijsko diktatorsko odločanje o usodi skupnosti mimo naravnih procesov, odmerjanje usode drugim po meri gnojnih samopašnih umov, boj za oblast za vsako ceno, ekcesivno in ekcesno državno prisilo, in tako dalje……

    Za solidarnost in fer odnose v družbi je v bistvu potrebna zavezanost civiliziranosti , česar nujni in neizogibni prerekvizit je svoboda . (lat. liber, libertas)

    Kolikšna je pravšnja mera solidarnosti? In kolikšna je pravšnja mera socialnosti?

    Pravšnja mera je tolikšna, da omogoča/zagotavlja vsem “živeti v civilizirani družbi”. Kajti le in edino življenje v civilizirani družbi, dolgoročno za vse, premožne in nepremožne, sposobne in manj sposoben, močne in šibke, vešče in nevešče, super inteligentne in manj inteligentne, pomeni živeti kot človek, človeka vredno življenje v sozvočju z naravo. Slednje pa, spet spričo obsežnosti, ne bi elaboriral, danes in tu
    Seveda zgolj ta definicija ni vse, kar naj na svoja pleča prevzame težko in sofisticirano breme definiranja kar celotnega in vsega miljea v katerem se godi “civlizirana družba”.

    Kajti za civilizirano družbo prav gotovo potrebujemo tudi načelo, da se zdravi, sposobni ljudje,ne morejo predajati lothuseaterstvu, takorekoč podlegati klicu naše homosapiensovske najbolj esencialne notranje-telesno-zakodirane takorekoč, najbolj naravne lastnosti – njene visokosti lenobe , a hkrati, temeljem miskonceptualnih oportunističnih interpretacij solidarnosti/socialnosti pričakovati benefite iz “davkov, ki jih, oni, ki ustvarjajo plačuje, v imenu življenja v civilizirani družbi”

  19. chef chef pravi:

    Ima pa tudi ervinator prav. Včasih se vprašam, kaj je v novinarjih, da se zadovoljijo zgolj s tem, da na mizo butnejo diktafon in potem vse to pretipkajo, dodajo nekajkrat “je izjavil xy”, “je menil yx” itd.

    Seveda je vprašanje “ali imate istospolnega partnerja” tako idiotsko, da pokvari vse, kar je v Sarkiću dobrega. Vedno sem rad gledal njegovo oddajo Denis Pokora, ker ta je bila pa res preboj v slovenskih medijih.

  20. Mlaf pravi:

    Ervinatorju kapo dol, tebi MC pa še naprej več izvirnih tematik. Ta ni tako slaba, celo napisana je tako, da jo je užitek prebrati.

  21. Svit pravi:

    @Rovtar: Gestapo ni bila tajna služba, ali?

    Nekdo, ki je na primer bil kurir v tajni službi “nedemokratične” države je zločinec?

    Primerjav tako z lahkoto seveda ne gre vleči.

    Ravno tako bo težko primerjati nezakonitosti recimo ene od ameriskih tajnih sluzb z udbo. Katera je bila hujša? Hmmm, stvar diskusije.

    Vsekakor pa kolektivna odgovornost ni možna. Četudi bi šlo za organizacijo, ki je masovno kršila človekove pravice, bi bilo treba posamezniku TUDI dokazati odgovornost pri takem početju.

    Stigmatizirati nekoga zato, ker je aretiral Janšo, pa je neumnost. Sploh glede na dejstvo, da je tista aretacija najboljša stvar, ki se je Janši zgodila. Celo kariero je naredil iz tega, oženil pravo lepotico, si nabral denarja in če marsikaj dobrega je bilo iz tega.

    Malo za šalo, malo pa zares.

  22. Miha pravi:

    beduin

    Dobro napisano. Dodati je še treba, da vsebine na levici ni, ker levičarji neradi delajo. Široko razpaseno po Sloveniji: od direktorjev do predavateljev so nastavljeni ljudje, ki sploh nikoli niso zares (vsaj nekaj let) delali na kateremkoli kaj šele konkretnem področju, ki “ga vodijo” in potem se pravi stručkoti samo čudijo, kaj ti ljudje počnejo in govorijo. Recimo Miklavčič, ki je po svoji bolezni nekaj dni dajal vtis, da je prvič od blizu in od znotraj videl, kako ena bolnica in eno zdravljenje sploh zgledata…pa je minister. Al’ pa Gulič, šef za VS – zanjga je jasno samo, da mu gre na živce RKC (gre tudi meni btw. ampak nima zveze), na tem področju pa nikoli delal ni. Al’ pa Pahor sam, zanjga je jasno samo, da se zna lepo obleči in poskrbeti za svoje telo (nivo mojga še ne desetletnega sina) – kaj je druzga do zdej pokazal? – pa je predsednik vlade. Halo, a je ta človek mogoče dokaz, da Slovenija predsednika vlade sploh ne potrebuje in se odločitve speljejo drugje, drugače, mimo izvoljenih….? Si predstavljate povprečno bistro in zvito Jadranko Kosor po 5 min razgovora na samem z našim Tantadrujem? Ja, sej si ji verjetno pocedijo sline po meji čez Ljubljanjsko barje???

  23. APM pravi:

    RKC oziroma Vatikan je eden najpomembnejših diplomatskih vozlišč na svetu. Nunciji imajo v skoraj vseh državah sveta do najvplivnejših inštitucij. To vladarji, predsedniki vlad, direktrorji in lastniki multinacional, bank in vsega , kar danes poganja svet.
    So posredniki med sprtimi in s svojo veščo iplomacijo usmerjajo svet.
    To počnejo ne glede na to, ali neki Rado ali Nimy to odobravata ali ne, ali neki predsednik vlade ali države Slovenije to vesta ali ne.
    Vatikan je pač diplomatska veselsila in na nek način usmerja svet.
    Slovenci, ki smo bili dolga leta vzgajani in nas še vedno poučujejo o kvarnosti vere in institucionalnio gojimo sovraštvo do RKC in Vatikana, pač ne moremo dojeti razsežnosti vatikanske diplomacije.
    Kot partizani, se postavljamo v bojno linijo z Vatikanom in klubujemo kardinalu Rodetu.
    Žal večina slovenskih politikov sploh ne ve, kaj je kurijski kardinal. Kašen vpliv ima in kakšno moč.
    Nekako razumljivo bi še bilo, če bi odprli fronto z Vatikanom v času, ko je Sloveniji kazalo dobro in ko je bila vzor v Evropski skupnosti. Sedaj, ko rapidno padamo in propadamo in ni videti konca ne dna, si privoščimo provokacijo; vsaj za Vatikan je Gulič provokacija, je to prvovrstna neumnost.
    Spomnimo se nazaj, ko je tako opevan in v vladajočih krogih neskončno spoštovan Tito s svojo Jovanko moral v Vatikan, da se je lahko ponovno postavil na noge.
    Pa še en spomin je potrebno obuditi, namreč, ko sta Vojtila in Regan zrušila komunizem v Sovjetski zvezi.
    No in proti taki sili postavljamo nasproti čupavega eksibicionista Guliča, ki razen da je ateist ni naredil nič konkretnega.

  24. APM pravi:

    RKC oziroma Vatikan je eden najpomembnejših diplomatskih vozlišč na svetu. Nunciji imajo v skoraj vseh državah sveta odprta vrata do vladarjev, predsednikov vlad, direktorjev multinacionalk, lastnikov največjega kapitala, bank in vsega kar poganja svet.

  25. Rado Rado pravi:

    APM,

    pravzaprav nimam česa dodati. Izvrstno si povzel situacijo.
    Le z zaključkom se ne strinjam. Naj se Slovenci kar vdamo in prepustimo kadrovanje Vatikanu? Naj delamo v drugih stvareh zgolj po volji ZDA? Naj po želji Evrope prepustimo Piranski zaliv Hrvaški?
    Naj se odrečemo podpori Slovencem v Avstriji?

    Jaz se zavzemam zato, da branimo svoje interese. Veliki moči na drugi strani navkljub!

  26. Rovtar pravi:

    @Svit
    1. Isajlović ni bil samo nedolžen udbin kurir ampak je imel pomembnejše funkcije.
    2. Če bi trdil da je zločinec bi tudi trdil da bi moral biti sodno preganjan. Pravim samo, da mu ne bi smeli dajati “nagrad” v obliki dobro plačane državne službe, za katero verjetno sploh ni kvalificiran.
    3. Janšo omenjaš sam, jaz nikjer.

  27. Deajn Oštir pravi:

    Marko, včasih je najbolj pomesti pred svojim pragom. Tudi vi imate v javnosti oznako novinarskega klovna, trač političnega novinarja, ki svoja stališča – zavedno ali nezavedno (sploh ni pomembno) – podreja teži aktualnega javnega mnenja. Razlika med vami in Sarkičem, je za moje pojme samo v stilu. Pragmaticizem sploh ni vprašljiv.

  28. APM pravi:

    Rado!
    Potem pa se borimo proti Vatikanu, potem pa se borimo proti ZDA in proti nacističnim veljakom v Avstriji. Potem pa se borimo in borimo. Borimo se vse od leta 1945. Da, borimo se in koliko zmag je za nami?
    Najprej je potrebno resnično ugotoviti, za kaj so se borili naši očeje v 2. svetovni vojni?
    Večina se jih ni borila za komunizem, ki ga je priborila komunistična partija ali njeni prvoborci, polit komisarji!
    Potem se je potrebno vprašati, koliko zmag pa so sploh partizani zmagali?
    Večina nam znanih ofenziv se je končalo z umikom. Tudi v naslavneši je Tito pobegnil iz Drvarja na Vis v varno zavetje Američanov in Angležev in ne v zavetje Stalina!
    Potem so sledile delavske zmage, ki so nam rezale čedalje tanjši kos kruha. Da, kruha, ker je luksus bil že takrat obdavčen!
    Zunanji sovražnik pa je nenehno stegoval kremplje po naši deželi in državi.
    Interes impeialistov je bil zavzeti Jugoslavijo, ker so se v njej nahajala neskončna bogastva, pred vsem pa zavist ker, tako se je dalo razbrati iz občil, da živijo Jugoslovani v raju.
    Mi pa smo se borili in borili. Bitk ni bilo ne konca ne kraja. In poslednjo bijemo s kelrikalno fašistično Hrvaško.
    Hrvati, ti zarukani Balkanci sploh ne vedo, kaj je Evropa in kaj je slovenski Genij.
    Včeraj so si lahko v živo ogledali domet slovenske politike.
    Ne morejo namerč dešifrirati, zakaj Pahor forsira podpis sporazuma, ki je baje na slovesnki strani že izdelan, Hrvati pa še nimajo niti osnutka!
    Hrvati ne morejo razumeti, zakaj je prišel slovenski premier gledati na uro v Zagreb? Ali je res v Sloveniji že takšna kriza, da nima niti več za kosilo.
    Prvič v diplomaciji se je zgodilo, da je nek premier šel prositi opozicijskega prvaka druge države, da naj podpre premierko in ne tečnari tako, kot se za opozicijo spodobi.
    Vsega tega je zmožna slovenska diplomacija potem, ko so z medijskim linčem naganali dr. Dimitrija Rupla. Pri tem linču je blogovsko nastopal tudi neki Rado.
    Takšnega otroškega vrtca še svet ni videl.
    Ne dogaja pa se to le s Hrvaško, podobno škandalozna je tudi politika do Vatikana.
    Tu se je potrebno zamisliti in se vprašati, ali je dobil Pahor in jegov komunistični trojček mandat, da dela iz nas Butalce.
    Ne tega mandata ni dobil in čas je, da se po hitrem postopku spakira!
    On in njegovi trojčkovi partnerji. In čisto blizu trojčka je tudi neki Rado.

  29. rok pravi:

    Recimo bobu bob. Sarkić je gotovo posebno bitje, a ne posebno pameteno. Jonas Žnidaršič, ki ga je dodobra spoznal na Vesti, je zapisal, da je po eni strani lahko nagravžna pošast ali pa reporter nove dobe. Prvo se je nanašalo na Sarkićev že kar depresivno nesmešen stvor imenovan Dr. Rajko Svizec, ki je bil kot Jonasov Luka Koper, ki ga je nekdo ustrelil v glavo. Drugo, reporter nove dobe, pa se je nanašalo na oddajo Denis pokora, kjer je Sarkić gostil, moram priznati, zanimive in dokaj eminentne goste. Ravno to me boli. Ker je bilo zamujenih toliko lepih priložnosti za izjemne intervjuje. Ko bi Sever izbral primernejšega voditelja/voditeljico, bi bili ti pogovori lahko ogromen plus za Vest, tako pa so intervjuji ostali nekje v spodnjem, sivem povprečju. Še Ambrožičevi monologintervjuji ob njih zasijejo kot zvezde na nebu.
    Napak vlade se je v zadnjem letu nabralo že za lepo zbirko, a vendar sem vedno zmogel ohraniti kanček upanja v prihodnost, že zaradi otrok. Zdaj, ko je Pahor izbral Sarkića za PRovca svoje stranke, pa ne zmorem več.

    No, da ne bom samo kurcal. Včasih je znal naredit kakšno dobro fotko.

  30. direktni pravi:

    Rode ima prav toliko pravice komentirati dogajanje kot katerikoli predstavnik kateregakoli šahovskega društva ….

  31. APM pravi:

    Direktni!
    Zadeva z Vatikanom je za Slovenijo zelo, zelo kočljiva. Spomnimo se, kaj je pomenilo njegovo priznanje Slovenije. Kot domine so po vatikanskem priznanju priznale Slovenijo tudi druge države. Le velesile so se obotavljale, pa so končno tudi te uvidele, da je priznanje racionalna poteza.
    Tudi v obratni smeri se lahko zadeva začne odvijati. Ne sicer tako, da bi države odpoklicale veleposlanike, ne to ne, pač pa se bodo odnosi bistveno ohladili.
    In ponovno bomo imeli predsednika države, ki bo lahko po Evropi potoval le na pogrebe, kot se je to že zgodilo legendarnemu Kučanu, ki pa je sedaj že zrel za predstavnika šahovskega društva, saj ga nikjer v svetu, razen v Sloveniji ne rabi nihče.

  32. Miha pravi:

    Marko, si kdaj razmišljal, da bi šel ti v PR?

  33. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Ne.

  34. Miha pravi:

    Verjetno je nemogoče biti neodvisen PRovec, pa čeprav bi bil še tak profiesionalec. Se mi zdi, da bi MC težko prenašal navodila kogarkoli, če bi pa deloval po svoji vesti pa naročnik ne bi bil zadovoljen… A si predstavljate MC kot glasnika Pahorja? Janše?? Prej bomo videli Pukšiča kot zunanjega ministra…

  35. pa saj niti ni važno pravi:

    Komentar pod številko 3 pove sam kakšen prepotentnež je Crnković

  36. neja pravi:

    Se strinjam z vsem , ne pa s spodnjo prispodobo, ki pravilno glasi: gledati kot tele v nova vrata – in pomeni, da nekdo butasto gleda oz. ne razume,
    npr. kaj me gledaš kot tele v nova vrta?Ker tele novih vrat sigurno ne posluša, pač pa lahko le gleda.Razen seveda,če so vrata ozvočena ali podobno. Mogoče si pozabil napisat : toda še vedno jo poslušajo kot tele GLEDA nova vrata. Kar naj bi pomenilo, da javnost butasto posluša vlado,čeprav ji ta nima kaj povedati. No, ne vem, mogoče spodnja prispodoba ni najbolje izbrana..

    Sedanja vlada pa tako rekoč nima kaj povedati, toda še vedno jo poslušajo kot tele nova vrata.

  37. Niko Brumen pravi:

    Škripanje tečajev si pozabila, Teja, pardon neja.
    :D

    V razlago o teletu in novih vratih se pa ne bom podajal – izvorno je tako, kot si napisala, a danes bi naj bili ljudje malo pametnejši (ali vsaj bolj razgledani – saj veš, okna v svet se tudi spreminjajo) in sposobni podati tudi druge razlage (tudi povsem znanstvene).

    :D

    PRIPIS: Glede Sarkića pa le toliko, da vprašani vedno bolj “ljubi” izpraševalca, ki ga ne spravlja v kot, kot nekoga, ki mu lahko hkrati pripravi poparo in pražen sladkor.

  38. Niko Brumen pravi:

    Ti bokca, bom moral začeti paziti, kje komentiram – razen če Marko ni povsem tako zamerljiv, kot slovi.

    Bom kar direktno vprašal (tak sem vedno bil in zdaj, ko sem z eno nogo v grobu, se ne mislim spreminjati): ??

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.