Primer Nekrep

Torek, 15. december 2009

Včeraj mi je prijatelj povedal nenavadno zgodbo – no, pojasnil neko okoliščino, javnosti doslej neznano -, ki osvetljuje primer dečka, umrlega zaradi domnevne zdravniške napake.

Prijateljeva nedavno preminula mama je bila osnovnošolska učiteljica. Imela je dve dobri prijateljici in službeni kolegici, učiteljici na isti šoli. Prva je imela sina, druga hčerko, ki sta bila sošolca.

Fast forward. Hči postane zdravnica. Nekega dne sprejme v bolnišnico dvanajstletnega dečka, in ga po mnenju njegovih staršev nepravilno diagnosticira. Čez nekaj dni mali pacient umre.

Deček je bil vnuk ene tistih prijateljic, njegov oče zdravničin sošolec.

Saj ne, da bi to primer kaj spremenilo, vsekakor pa meče nanj še drugačno luč.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Torek, 15. December, 2009 ob 22:16 v kategoriji Po defaultu ZNB.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

91 komentarjev na “Primer Nekrep”

  1. blitz blitz pravi:

    “Saj ne, da bi to primer kaj spremenilo, vsekakor pa meče nanj še drugačno luč.” – res je, nič ga ne spremeni – ampak tudi drugačne luči ne meče nanj. Razen za rumeno sceno. :wink:

  2. blitz blitz pravi:

    sorry, napačen smeško, tale bi moral biti :sad:

  3. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Kakšno zvezo ima to s tabloidi?

  4. Dijana pravi:

    Ce mece to nanj drugacno luc, potem mece drugacno luc tudi na zdravnico, torej njegovo sosolko. Ponavadi ali pa recimo dostikrat je v zdravstu tako, da so pacienti privilegirani s strani osebja, ce se kdo s kom pozna. Pri malem fantku pa ni imelo vloge, da je zdravnica ocetova sosolka.

  5. Dijana pravi:

    prehitro sem brala, pa primer zamenjala z ocetom. lahko zbrises post :) lp d

  6. Svet pravi:

    Kakšno zvezo ima to s tabloidi?

    :-D :-D :-D :-D :-D :-D :-D :-D :-D :-D

    čudovito. izjava leta. v zadnjem hipu, takorekoč (kar se tiče leta, seveda).

  7. nevenka nevenka pravi:

    Pojma nimam kakšno luč naj sedaj te informacije mečejo na primer?
    Bi mora kdo rad napletel, da so zadaj nerazčiščeni osebni odnosi, ki so rezultirali v maščevanju in je zadeva naklepni umor?

    Dejstvo je, da bi jaz nehote, za nekoga, ki ga poznam, kvečjem bolje poskrbela, slabše gotovo ne.

    Marko, sploh ne razumem namiga?

  8. guslar guslar pravi:

    Blitz! Vsi smo povezani. Moje gusle je na primer pevec Belih vrana (to je bila slavna jugoslavenska muzička grupa iz sedamdesetih) snemal v sedanjem bivališču Crnkoviča, pa Marko tega ne ve. A zdaj mu guslam na blogu.

    In naš Zoki ne ve, da je njegov ded mogoče gradio Fondove bloke.

  9. dejan pravi:

    To je nekaj, kar bi lahko bilo objavljeno v Slovenskih novicah. Samo še en visokoleteči naslov se je potrebno spomniti.

  10. milena pravi:

    Tole, kar si napisal, nima prav nobene veze. še več: trič-traček je celo šokanten, če hoče povedati, da se je zaradi nekakšnega poznanstva, ki pa- hipotetično- ni bilo recimo idealno- prvi posredno “maščeval” drugemu.
    Če se je zaradi bogvedičesa oseba A hote neprimerno obnašala do osebe B.
    Tvoje pisanje je lahko osnova za marsikakšno še bolj butasto sklepanje, zato ne vidim smisla v dotični objavi.

    Sicer pa- saj “primer Nekrep” ne doživlja grotesknih razsežnosti zaradi nestrokovnosti, temveč zaradi skrajne ignorance in neposluha tistih, ki bi morali- če že kaj- v sebi imeti vsaj kanček človečnosti, s katero bi pristopili v najhujših trenutkih do ubogih staršev.

    Govorim na splošno: če bodo “tovrstne zdravnike” v bodoče

    V S A J

    toliko počlovečili, da se bodo do bolnikov obnašali kot ljudje in ne kot bogovi, potem bo tudi ta žalostna in v srce segajoča Borova smrt dobila nek globji pomen.

  11. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Milena: Tekst ni trič-trač in noče povedati nič takega, kar ti naklepaš. Tekst samo podaja ozadje, ki že tako ali tako s čustvi nabito zgodbo dela še bolj neznosno nesrečno.

  12. chef chef pravi:

    Kako ni trič trač?

    Če bi ga povedala branjevka, ji ne bi verjeli. Če jo objavi Crnkovič, naj pa verjamemo? Pravzaprav je vseeno, ali je res ali ne.

  13. nevenka nevenka pravi:

    Ja, Marko res je zgodba neznosno nesrečna, odnos Zdravniške zbornice je pa za moje pojme sramoten.

  14. Niko Brumen pravi:

    Olala, Marko olala, tako zelo preprosto pa tudi ni: v diagnozi se je res najlažje zmotiti, ko pa gre za primer, kot je bil ta in se izvidi spregledajo, odložijo kot klozet papir, ne upoštevajo in podobno in se za nameček marsikaj opusti, je pa to nekaj povsem drugega – tu so pač bile napake v zdravljenju in ne v diagnosticiranju. Take napake pa so prevečkrat posledice najmanj tudi dveh dejstev:
    - sidrom svetih krav (kar zdravniki v glavnem prakticirajo – glej odnos zdravnikov do dogodka) in s tem povezana zmanjšana odgovornost;
    - lagodnost statistike (v 96 odstotkih primerov se bolezen sama unese in ukrepanje ni nujno – to pa zdravniki tudi radi prakticirajo).

    DROBEN PRIPISEK ZA VELIKI TISEK: V tem primeru je šlo še za to, da je bila diagnoza sekundarnega pomena, kajti najprej (primarno) bi bilo treba v krvi zmanjšati snovi, ki so v krvi smrtno nevarne. In to ni bilo storjeno, čeprav je bilo kar dokaj ur časa.

  15. Majki pravi:

    Skoraj vedno berem, skoraj nikoli ne odgovarjam.

    In ne vem zakaj, morda zaradi zvitega načina pisanja g. Crnkoviča, se nenavadno dostikrat strinjam.

    No, tokrat se pa ne. Oprosti, ampak tole ni nič drugega kot trač. Ki ni potreben. SPloh si ne predstavljam, kko trpijo starši, v koži zdravnice pa tudi ne bi bil rad.

    In vse kar rabi javnost, je samo še to, da bo iskala še ozadje. Mislite, da je zadaj to, da jo je sošelec na maturancu napil in…drug dan ni hotel poznati. Pa se mu je maščevala…

    Daj, vemo, da je kolumne težko pisati, ampak vsaka zadeva pa seeno ne more polniti prostora.

  16. olna pravi:

    Majki, podpišem.

  17. Jasna pravi:

    Domnevne napake? Zdravnica je dobila navodila iz KC kaj narediti in potem ni naredila čisto nič. Penko je povedal v Odmevih, da napake ni bilo (njega razumem on moram tako govoriti, ker je mastno plačan).
    OK, če pa je tako potem naj ta bo ta primer za navodilo študentom kako naj ravnajo kot zdravniki v primeru redkih diagnoz. Lahko bi ga zapisali še v učbenike.

    Ne glade na vse Kaničeva se mi smili. Na videzu ji je videti, da trpi (namesto nje govorijo drugi Penko in Zbornica) in Remškarjeva izjava, da je ona tudi žrtev je na mestu. Žrtev tistih, ki ščitijo sami sebe.

  18. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Če niste opazili: sploh se ne spuščam v to, ali je zdravnica kriva ali ne. Namenoma. Ker tega ne morem vedeti.

  19. Niko Brumen pravi:

    So ljudje, ki podpisujejo le neumnosti.

    :mrgreen:

  20. Polde pravi:

    Čudi me potem, če je novica o “zdravnica-oče oba bivša sošolca” resnična, da to še ni prišlo v javnost in se ni nikoli ugotavljalo, v kakšnih odnosih sta bila. Če se postavim v očetovo kožo: sam svoje bivše sošolke definitivno ne bi tako gnal do pekla (nobene nisem tako močno sovražil, v bistvu sploh nobene nisem niti malo sovražil), tudi ob izgubi sina ne, bil bi pa gotovo psihično sesut do konca.

  21. Žogca pravi:

    Jaz sem slišala neko drugo zgodbo oziroma razlago, ampak okej. Mi je pa jasno kot beli dan, da zgodba ni samo takšna, ko so nam jo servirali v medijih ves ta čas.

  22. Žogca pravi:

    “Ker tega ne morem vedeti.”

    Tako je, nihče tega ne more vedeti, ampak če človeka odnese malo okoli po internetu, ugotovi, da bi nekateri zdravnico najraje kar obesili. Če ne verjamete, pojdite na kakšen starševski forum. In verjetno, gre zahvala tudi temu, da starši vehamentno trdijo, da je ona otroka ubila. Ne nemarno zdravila, ubila. Da jim je ubila zdravega otroka. Enako po internetu pisari tudi Borova sestra. To pa je problem. Ker se vedejo, kot da bi ta otrok bil zdrav. Ni bil zdrav.

  23. Jasna pravi:

    Polde: ljudje smo različno maščevalni. Nekaterim se tako utrga, da si ne morejo pomagati, preprosto znorijo. Nekdo bi ji vrgel bombo pod rit kot sodnici, nekdo pa……. Ti pa ne bi nič kar je pohvalno, ker si dober človek.

    Še dolgo časa bo minilo preden bodo bele vrane pripravljene krivdo priznati, se opravičiti in za njo dobiti primerno kazen razen, če……..

  24. Jasna pravi:

    Žogca: Dejstvo je, če bi ukrepala, bi bil otrok živ. To z obešanjem sploh ni izvirno. Meni bi se tako utrgalo, da bi ji najbrz v temi z …….. ampak ne upam napisati, ker bi Marko brisal.

  25. dejan pravi:

    marko, sam praviš, da “Tekst samo podaja ozadje, ki že tako ali tako s čustvi nabito zgodbo dela še bolj neznosno nesrečno.”

    To je TOČNO TO, kar skušajo vsakodnevno narediti rumeni časopisi… s čustvi nabito zgodbo narediti še bolj neznosno nesrečno. To se prodaja. Kdo je kriv in kdo ni kriv ter kdo zaradi tega kvečjemu še bolj trpi pa v tem primeru sploh ni pomembno, važen je samo masten naslov.

  26. Rak pravi:

    Kadarkoli se pojavi na TV primer Nekrep, preklopim. Enostavno mi gre vse skupaj že na bruhanje, ne prenesem več…. Tragični subjekt je postal objekt. Objekt gledanosti in zaslužkarstva vseh vrst medijev, podtikanj, mobtoževanj in modrovanj poklicanih in nepoklicanih, dokazovanja moči in nemoči vpletenih institucij…
    Zame je bistveno, da se je zgodila velika človeška drama, pokazala se je nesprejemljiva neodgovornost nekaterih odgovornih do pacienta in staršev in pa to, da se enako tragično lahko zgodi jutri meni, tebi, njemu…. Ne mečimo več soli na odprto rano prizadetih staršev, če zmoremo še toliko človeškosti. Najdražjega na svetu jim ne more nihče več vrniti.
    Dopustili in vzdrževali smo sistem, ki takšne groteskno nesprejemljive anomalije povzroča in generira. Borimo se raje za učinkovit preventivni in nadzorni sistem, ki bo take primere onemogočal. Doslej garancije, da bi se kaj bistvenega spreminjalo, ni videti. Vse dosedanje razprave vodijo po mojem mnenju spet samo v slepo ulico.

  27. Pris Pris pravi:

    Jasna, si prepričana, da bi bil otrok ob ukrepanju živ? Jaz se na amoniak in redke bolezni prav nič ne spoznam in si kaj takega ne bi upal trditi. Glede na kronologijo dogodkov je šlo vsekakor za malomarno zdravljenje, tu najbrž ni dileme. Tudi odziv vodstva bolnišnice in zdravniškega ceha je bil porazen. Ne glede na to pa menim, da nihče tule nima dovolj znanja, da bi zatrjeval, kaj bi bilo, če bi bilo …

  28. nevenka nevenka pravi:

    Kolikor sem uspela izvedeti se zniževanja amoiaka v krvi učijo v drugem letniku medicine. Torej ni šlo za nek hudo redek, medicini nepoznan in neoblvadljiv slučaj.
    Vsi ljudje se bojimo strokovnih napak in malomarnosti.
    Zato je človeška jeza upravična, saj ob najbolj tragični možni posledici ni ustreznega ukrepanja.

  29. Mikk pravi:

    Včeraj mi je prijatelj povedal nenavadno zgodbo – no, pojasnil neko okoliščino, javnosti doslej neznano -, ki osvetljuje primer dečka, umrlega zaradi domnevne zdravniške napake.

    Prijateljeva nedavno preminula mama je bila voznica Renault Espaca. Imela je dve dobri prijateljici in službeni kolegici, na isti šoli. Prva je imela sina, druga hčerko, ki sta bila sošolca.

    Fast forward. Hči postane zdravnica. Nekega dne sprejme v bolnišnico dvanajstletnega dečka, in ga po mnenju njegovih staršev nepravilno diagnosticira. Čez nekaj dni mali pacient umre.

    Deček je bil vnuk ene tistih prijateljic, njegov oče zdravničin sošolec.

    Saj ne, da bi to primer kaj spremenilo, vsekakor pa meče nanj še drugačno luč.

  30. Pris Pris pravi:

    Nevenka: Kolikor vem, je imel je neko redko bolezen, zvišanje amoniaka v krvi je bila zgolj posledica te bolezni. In ja, zdravnica bi morala začeti z zdravljenjem in zniževati amoniak, to je dejstvo in tu je šlo za malomarno zdravljenje. Ne moremo pa kar na pamet trditi, da bi otrok kljub temu preživel.

  31. Robert pravi:

    Svet je majhen, Slovenija pa še manjša. Slučajno sem OŠ sošolec od mamice tistega dečka, ki je umrl. lahko povem, da gre za zelo inteligentno, podjetno in izjemno prijazno žensko, ki se v sanjah ne bi medijsko izpostavljala, če ne doživela tega pekla, ki ga doživlja.
    Dejstvo je, da se pri vsej zadevi kaže prastara resnica, da je dohtar lahko osebnostno tudi popolna rupa in luzer, pa bo še vedno visoko-ugleden in zaščiten član družbe.
    Prvi sistemski ukrep zame je ukinitev zdravniške zbornice, ki je, ne samo popolnoma nekoristna, ampak s stališča varstva pacientov, celo škodljiva inštitucija, ki jo financira spet ista družba. Če pri nas kdo rabi zbornico in zaščito, potem so to kvečjemu pacienti.
    Dohtar je za mene čisto navaden obrtnik. Če zašuštra in se mu krivda dokaže, potem naj plača iz svojega osebnega zavarovanja in po potrebi pač izgubi reference.
    Kaj je treba zdaj iskati postopkovne napake in reševati nekoga, ki se ni znal prav odločiti, čeprav ga je družba za to izšolala. Tej dohtarci so celo njeni kolegi dali vedeti, da je naredila strokovne napake, da o osebnostnih niti ne govorimo. Dobila je ušivo kazen, s katero se pa očitno ne more sprijazniti in je zato najela slavnega dvojnega agenta, da se zdaj pravda za njo. Koma.

  32. bimbo pravi:

    Marko, četudi je vse res, bi jaz bi dvakrat razmislil, preden bi kaj takega javno objavil. Resda kaže na prav cankarjansko zagatnost, v kakršni se kaj lahko znajdejo medsebojni odnosi ljudi, ujetih v razmeroma ozko okolje. Vendar je ta zaplet preveč dramatičen in za vse vpletene preveč boleč, da bi ga smel odpraviti v nekaj vrsticah na blogu. Meni se zdi tako početje morbidno. Če že kaj, si ta človeška drama zasluži domišljeno obravnavo v eni dobri knjigi.

  33. nevenka nevenka pravi:

    Pris, tega pa jaz nisem nikjer zapisala, da bi otrok preživel, a vsaj možnost bi imel. Visok amoniak lahko pomeni poškodbo hepatocitov, to so jetrne celice, kar je lahko resno. Kaj več od povprečnega poznavanja zadeve bi lahko pokomentiral kvečjem kak zdravnik.

  34. Primosio pravi:

    Hopla, kaj pa če je vse res….ajoj

  35. Simona Rebolj Simona Rebolj pravi:

    Sem si morala narisat puščice, da bi razvozljala, kdo je kdo komu kaj. Najprej sem pomislila, da gre za kakšen ugankarski štos, na koncu pa ugotovim, da se verjetno še Požarju česa posobnega ne bi ljubilo objavljat. Tole bi lahko strnil v en stavek tipa slišal sem, da sta bila oče pokojnega dečka in zdravnica sošolca. Res znaš preseči samega sebe.

    Kolumnistu z najdaljšim stažem v Sloveniji je treba razlagat razliko med slabo konceptuiranim tračem in objavo s poanto, ki bi vrgla kakšno posebej omembe vredno brljivko, pardon, celo luč na celo zadevo. In kaj potem, če sta bila sošolca (ja, lahko bi bilo relevantno, ampak a je relevantno?) Kdo je komu kaj naredil ali ni naredil? Koga namakaš pravzaprav? Moramo vklopit domišljijo in si postreči s pravljico po svojih fantazerskih zmožnostih??? Kako si lahko dopustiš tako zaplezat, no. Saj ne, da nisi zanimiva karikatura s svojimi izpadi in bi si prducenti Kmetije slavnih lahko obliznili vseh dvajset prstov, če bi te uspeli kupit, ampak včasih pa res pretiravaš.

    @P.S.:

    Razprave, ali bi deček preživel ali ne, so popolnoma irelevantne za kateri koli primer, ker zdravnik v primeru dvoma v vprašanje, ali bo pacient preživel ali ne, mora delovat, kot da preživel bo!!!! V kolikor postavimo za olajševalno okoliščino pri angažiranosti v postopke zdravljenja možnost, da pacient ne preživi, smo ga mentalitetno in posledično sistemsko v prihodnosti najebali vsi hipotetični pacienti in v skrajnosti lahko pričakujemo maksimalno angažiranost v zdravljenje samo še pri navadni gripi! To vprašanje je lahko omembe vredno zgolj v primeru, ko se lahko ugotovi, da je pacient na robu smrti že dlje časa neodziven na vse razpoložljive izvajane postopke zdravljenja in sam želi opustitev terapije oziroma je verjetnost, da pacient zaradi zdravljenja samo še prenaša muke, medtem ko se znaki izboljšav stanja zgolj slabšajo, dokazljivo velika, ker je dokazljivo dobro preverjena!

  36. Rado pravi:

    Simona: “Kolumnistu z najdaljšim stažem v Sloveniji je treba razlagat razliko med slabo konceptuiranim tračem in objavo s poanto, ki bi vrgla kakšno posebej omembe vredno brljivko,. . . ”

    Simona, ti si najbrž opustila namero, da bi še kdaj bila prijateljica od Crnega?!
    Kajne!?
    :-)

  37. olna pravi:

    Kot sprašuje Simona – kateri od navedenih podatkov v Crnkovičevi objavi je (ali naj bi po avtorjevem mnenju bil) relevanten in za kaj?

  38. dare pravi:

    Ne vem kdaj bodo ljudje nehali govoriti o domnevni napaki gospe dohtarce. Zelo jasno je, da tukaj ni šlo za napako. Tukaj je šlo za vzvišen, aroganten, pokvarjen pristop do “navadnih ljudi”. Pika! A kako vem? Poslušal sem strto fantkovo mamo na teveju. Eko.

    To o sošolcih in starih atih pa ne vem kakšen smisel ima !? Zgleda kot, da je MC rabil razlog, da bi spet malo pisal o primeru. Mislm, tako meni zgleda.

  39. had pravi:

    Crnković, ti si idiot na kubik!

  40. NoMercy pravi:

    Iz MC opisa delam scenarij za triler:
    Skrito ozadje: otrok je nezakonski sin zravničinega moža, ki ga ona nikakor ni mogla sprejeti.
    V korist dedičev po zdravničinem možu (svojih otrok) pa je dopustila kar pač je oz. se je “zmotila” v diagnozi.

    A ni bilo nekako tudi tako v nadaljevanki Dinastija :)
    ——————————-
    Da ne bo pomote: samo pišem hitreje kot mislim :)

  41. Andrej C pravi:

    Gospod Crkovič, predlagam da svoj pisunski potencial in energijo usmerite v to kar najbolj obvladate-otroško navdušenje nad iPhone aplikacijami in laično ocenjevanje francoskega proizvajalca avtomobilov. Karkoli drugega škoduje vašemu statusu “novinarja” in našemu statusu razmišljujočega občestva.

  42. Narednik Ščuka pravi:

    “Gospod Crkovič, predlagam da svoj pisunski potencial in energijo usmerite v to kar najbolj obvladate-otroško navdušenje nad iPhone aplikacijami in laično ocenjevanje francoskega proizvajalca avtomobilov. Karkoli drugega škoduje vašemu statusu “novinarja” in našemu statusu razmišljujočega občestva.”

    Amen to that.

  43. Vanja pravi:

    Dečku je bila odvzeta možnost, da preživi. Šanse, da bi preživel ob pravočasnem znižanju amonijaka pa so tam okrog 80%. Vendar se strinjam s Simono, vprašanje ali bi deček vseeno preživel je irelevantno, ker z gotovostjo ne moremo trditi, da bo nekdo preživel že navaden prehlad…ker v takšnih hipotetičnih situacijah je kakršnokoli dokazovanje nemogoče. Zato so dohtarji tuje izvedence tudi premeteno spraševali ali bi deček preživel in ne obratno…ali bi zagotovo umrl kljub zniževanju amonijaka.
    Poleg tega na primer, so “izgubili” kar nekaj tujih izvedencev, ki so odstopili zato, ker svojemu naročniku (zdravniški zbornici) niso mogli ponuditi zadovoljivega odgovora. In tako je ZZS plačevala nove in nove z davkoplačevalskim denarjem, ki je nazadnje šel v nič, saj so dokončno kazen izničili zdravniki skupščinskega zbora na ZZS-na podlagi strukturalnih napak -vsebine se pa niso lotevali. S tem, da so te strukturalne napake tudi malce prilagodili svojim ciljem. Tako se je Kaničeva izognila blagi kazni odvzema licence za 4 mesece in 3 mesece izobraževanja še za blažjo-javni opomin. 4 mesece izgube licence bi v njenem primeru pomenilo to; po treh mesecih izobraževanja v kakšni prestižni ustanovi (na davkoplačevalske stroške), bi bila brez licence samo še en mesec. In tudi ta mesec to ne pomeni,d a bi bila brez službe in brez dohodka, temveč pomeni, da bi delala pod nadzorom starejšega kolega. To je, ko bi pregledala bolnika in mu napisala izvid, bi ta izvid preveril starejši zdravnik in to je to. Vendar ji ego ni dopustil tega in se je v bistvu zopet -sama sebe -pribila na križ pred javnostjo in pred mediji. Včasih je naš ego na žalost resnično naš največji sovražnik. Zdravnik, ki je deklici med operacijo prebodel srce na primer, je dobil štirir mesece odvzema licence, se temu uklonil in mediji ga tudi povohajo ne več.

    Glede MC natolcevanja pa; zdravničina mama je bila očetova učiteljica. Ena najljubših. S hčerko se pa pobliže nista poznala, saj je bila ona od njega precej starejša.

  44. Žogca pravi:

    “Žogca: Dejstvo je, če bi ukrepala, bi bil otrok živ. ”

    Ne, to pa sploh ni dejstvo. Dejstvo je, da otrok najverjetneje ne bi preživel, kar pa ne pomeni, da zdravnica ni kriva tega, da ni dala vse od sebe, da ga reši.

    Ravno to me jezi. Ker so šli v medijo z zgodbo, da ga je ona ubila in zdaj ljudje dejansko verjamete, da bi otrok bil živ. V bistvu je čudež, da je s to dedno boleznijo sploh doživel toliko let. Večina jih umre veliko prej.

  45. Vanja pravi:

    Žogca klatiš velike neumnosti. Genska bolezen, ki jo je imel Bor Nekrep je bila presnovna bolezen in sicer motnja v ciklusu uree. Ponavadi se prvi znaki pokažejo že ob rojstvu in takrat je bolezen zelo nevarna in v mnogih primerih (ne vseh) tudi smrtna. Pri bolnikih z lažjo obliko te bolezni, pa lahko bolezen izbruhne kadar koli v življenju po stresnem dogodku ali virusni okužbi. Ker je po vsej verjetnosti bori imel blažjo obliko te bolezni, je imel zelo veliko možnosti, da bi hiperamoniemijo preživel (seveda ob ustreznem zamnjševanju amonijaka v krvi z ustrezno glukozno raztopino -osnove interventne medicine, ki tudi zapoveduje, da se amonijakv krvi znižuje ne glede na to ali se pozna razlog za zvišanje ali ne) Ko bi znižali amonijak v krvi, da ne bi bil več toksičen za možganovino, potem bi Bor svojo bolezen lahko kontroliral z ustrezno dieto in verjetno tudi zdravili.
    Starša nista šla v medije z zgodbo, da je zdravnica ubila Bora, sta pa jasno povedala kakšen je bil potek celotnega nezdravljenja -kjer se da tudi zaključiti, da je velika verjetnost, da je zdravničina nedejavnost Boru odvzela šanso do življenja. In ne vem uzakaj hudiča te to jezi, kdo si ti, da te jeziakcija žalujočih staršev, ki sta čakala 8 mesecev po Borovi smrti in šla v medije šele potem, ko sta pri zdravnikih naletela na popolno nepriravljenost, da bi priznali ne napako, temveč nevestno zdravljenje. In potem tvoja abotna ugotovitev, da je pravi čudež,d a je bor s takšno boleznijo živel toliko časa….bor je bil do izbruha bolezni popolnoma zdrav, normalen deček. pametovanja takšnih žogic kot si ti, po javnih forumih, pa so staršem v veliko bolečino, to ti povem iz prve roke. Zato prosim za malo spoštovanja, če že nimate neke osnovne pietete.

  46. Žogca pravi:

    Lej, jaz nisem zdravnica, napisala sem to, kar sem prebrala. Kar pa se tega v medijih tiče, se onadva dejansko obnašata tako, kot bi jima nekdo ubil zdravega otroka in tudi na internetu sem brala, kaj je pisala njegova sestra, da so ji brata ubili. Jaz sem iskreno sočustvovala s starši in še vedno sočustvujem, ampak določene stvari pa se mi s strani družine Nekrep zdijo sporne, žal. Pa še to, obrni, okreni, on zdrav ni bil. In da, se strinjam, da je skrajno nagnusno, da se zadeve secirajo po forumih, ampak se. Če zadevo nenehno daješ v medije, potem seveda ne moreš preprečiti tega, da se mogoče pa kdo ne bo strinjal s teboj. Kolikor se mi starši smilijo in se mi, to ni dovolj, da bi zdaj vsako njihovo besedo vzela jovo za gotovo in nisem edina.

  47. Niko Brumen pravi:

    Žogca – živega otroka, živega.

  48. no - vi pravi:

    Hodil sem v službo, tudi reševal sem življenja in imetje državljanov RS Slo. Bil sem za svoje delo plačan , vendar za morebitno škodo, ki bi jo komurkoli povzročil, bi odgovarjal materialno in moralno. Do strank smo se morali obnašati skrajno spoštljivo, neglede na njihovo dobro, ali slabo voljo. Drugače bi mi predpostavljeni nasproti prinesel delovno knjižico in bi jo lahko shranil v naftalin ali formalin, da jo molji ne pojedo.

  49. nevenka nevenka pravi:

    Žogca, za bolnega otroka se je treba truditi, da se pozdravi, dokler je živ. Kolikor je meni znano je umrl zaradi zastrupitve, ki bi jo lahko preprečili, saj obstajajo zdravila za zniževanje amoniaka v krvi. Jetra pa redkokdaj kar takoj odpovedo, še posebno pri otroku, ki ima mlad organizem, da bi kar takoj umrl, brez, da bi bilo možno zdraviti. Da amoniak naraste v krvi sploh ni treba biti bolan, samo napačno se lahko prehranjuješ, ali ne uživaš nič proteinov, ali pa jih uživaš preveč. Tako, da spekulacija, da bi otrok vseeno umrl, pri vseh možnostih, res ni na mestu.

  50. Vanja pravi:

    Žogca kakšna je razlika med ubiti zdravega in bolnega otroka? A se sploh zavedaš kakšne kvasiš? Hana ima pravico misliti, da so ji ubili brata, tudi ti bi tako mislila. Upam, da ne bopš nikoli doživela to kar je doživljala Hana tisto noč v bolnišnici, ko so ji brata privezali na posteljo, potem pa so ga samega pustili umirati. vse kar bi morala zdravnica narediti je odpret knjigo 2. letnika študentov pediatrije in tam je bil do potakosti razložen postopek kako se znižuje amonijak v krvi (ki je takrat pri Boru presegel 10 kratno vrednost v krvi, znižuje se ga pa že pri trikratni) In pravzparav se tudi sama nagibam k temu,da je bil Bor ubit, pa naj se sliši še tako politično nekorektno. Ubit je bil iz malomarnosti in to je to. Samo dokazati to – je pa pri nas povsem nemogoče. Temu sta priča zadnjih dni tudi zakonca Šileh.
    Žogca, upam, da tam enkrat pri pedesetih ne boš šla na urgenco,. s srčnim napadom…in se zdravnica na primer ne bo odvzvala in ti ne bo pomagala…ker bo ravno reševala križanke, upam, da boš tudi takrat polna razumevanja do zdravnice in upam, da boš v zadnjih minuth pomislila, da si pač bolna jebat ga in da zdravnica pri tvoji smrti nima nič zraven. Pa ne, da ti tega želim, samo pomagam ti razumeti. S tem, da 50. let ali 12 je razlika v celem živeljenju. Ampak je že tako, če nekemu odtrga nogo in to gledamo si mislimo kaj hudiča se tako dere, naj malo potrpi, potem se pa sami s kladivom po prstu pa tulimo kot ranjeni medvedi.

  51. Jean Tonic pravi:

    Debate o tem, kaj je imel Bor in česa ni imel, kako so ukrepali zdravniki in kako niso, so za širšo javnost popolnoma irelevantne, saj gre za strokovna vprašanja. Napake se dogajajo in vedno se bodo dogajale, enako velja za malomarnosti ali pa naklepna dejanja, in to na vseh področjih našega življenja in delovanja. Kar je pri tem relevantno za celotno družbo, pa je to, ali so naši sistemi preprečevanja, raziskovanja in sankcioniranja tovrstnih ravnanj zastavljeni tako, da se organizacije, ljudje in postopki, ki tvorijo te sisteme, obnašajo in vodijo odgovorno, neodvisno, objektivno, strokovno in pravočasno. Da skratka niso podvrženi cehovski solidarnosti, vezam in poznanstvom in kar je še tega, kar nima mesta v pravni državi, pa naj gre za stanovske zbornice, disciplinske komisije v podjetjih ali pa za državno tožilstvo in pravosodje. In na tem testu se verjetno lahko strinjamo, da zdravniška zbornica pogrne kolikor je dolga in široka….

  52. bbgn pravi:

    Ampak je že tako, če nekemu odtrga nogo in to gledamo si mislimo kaj hudiča se tako dere, naj malo potrpi, potem se pa sami s kladivom po prstu pa tulimo kot ranjeni medvedi.

    …!

  53. Ultraviolet pravi:

    Lahko je patetično ugotavljati, kako so “bratca privezali na posteljo”, tistemu, ki še nikoli ni videl delirantnega bolnika, ki si puli s težavo nastavljene infuzijske kanale iz žil.
    Sicer je bilo pa na večerovem forumu napisano nekaj o sredstvu za hitro hujšanje, ki naj bi ga otrok dobil pred baletnim nastopom dva dni, preden je zbolel, kakor se menda govori po Mariboru. Če to drži, bi bil to eden od možnih povodov za iztirjenje metabolizma. In tudi zelo jasen indic, zakaj se starši po skoraj dveh letih obnašajo tako, kot se obnašajo.

  54. Meta pravi:

    Marko, povsem nepremišljeno in neprimerno dejanje in zapis. Čisto sam si kriv. Zaradi šlamparije in nujne potrebe, da nekaj objaviš in to kar nekaj, in je povezano s pohlepom, v tem smislu, da si tudi ti postal del te odmevne teme. In naredil tako napako kot omenjena zdravnica. Kljub izkušnjam in intelektu. A se nisi nekoč zaposloval z bolj kulturno usmerjenimi temami, kot pa z dramaturgijo, kako še poglobiti grozljivost zgodbe in pri tem nezavedno uživati moč medijskega vpliva (slednje boš seveda zanikal). Eksperiment? Ali le nepremišljena artikulacija starša dveh majhnih otrok, ki pa je tudi profesionalni pisec in se j spozabil? Spodrsljaj b(l)oga? To je zdaj vprašanje. Uči se.

  55. Simona Rebolj Simona Rebolj pravi:

    @MC:

    Vidiš ta rekla – kazala, rezultat uganke je, da nista bila zdravnica in oče sošolca.

    @Jean Tonic:

    V bistvu pogrnejo tudi najpomembnejša podjetja, sfera socialnega dela, pedagoška sfera, sodstvo, politika … itd. Da je sistem, ki bi deloval konstruktivno kot usmerjanje in zdravi nadzor, jalov, je posledica nezainteresiranosti za vzpostavitev takšnega sistema, nezainteresiranost pa srhljiv signal o očitno že kar ustoličenem narodovem značaju, ki je popolnoma sprijaznjen in vajen delovat klientelistično in nepotistično, bolj ali manj celo nezavedajoč se nesprejemljivosti samega pojava čez mejo dobrega okusa. Pri nas se pojavi že takoj zapora, da tudi ideja o kakršnih koli neodvisnih komisijah vzbuja dvom, da bodo v njej sedeli zadovoljivo neodvisni ljudje. Pride do rezultata ugotovitve, da v glavah Slovencev že vse skupaj hudo ne štima in bi v primer zdravstva tudi neodvisna agencija za nadzor pri nas delovala enako kot zbornica, kozmetični zgolj navidezni popravek.

    S tega vidika je logičen tudi tale prispevek Marka Crnkoviča, ki se pač prav tako prekleto samo po sebi umevno zaveda, da kakršno koli osebno poznanstvo meče na katero koli zadevo že zagotovo precej drugačno luč. Ker je pri nas takšno delovanje in mentaliteta pač nadpovprečno zasidrano in tretirano kot povsem sprejemljiv fakt. In logično, da tisti, ki se še kako tega načina operiranja zavedajo in so tudi sami aktivni del tovrstnega mentalitetnega procesa, bodo prvi kazali s prstom predvsem na nedolžne in naivne ob vsakem sumu možnosti kakšnih lobistično podmazanih povezav. Nedolžni in naivni pa ne bodo znali tako vehementno kazat s prstom v smeri, kjer bi bilo to najbolj utemeljeno, ker sploh ne živijo s tem in bodo imeli kvečjemu resne težave pri bitki s hinavščino, taktiziranjem in sprenevedanjem tistih, ki so si z mafijskimi procesi obnašanja pač na ti.

    @Ultraviolet:

    Ni pa patetično ugotavljat nezaslišano dejanje, da se dečkovim staršem v najhujših trenutkih prepreči, da bi bedeli ob njegovi postelji, na katero je privezan!

    In kaj potem, tudi če bi bila kakšna tableta za hujšanje povod za iztirjenje metabolizma, o čemer kot možnosti nihče ni imel blagega pojma in pojma tudi ni mogel imet??? Povod bi bil lahko tudi prepir doma in posledični večji stres v določenih okoliščinah. Povod bi bilo lahko nekaj tretjega, marsikaj, za kar bi človek rekel, da tega ne bi storil, če bi vedel!!! Povod za hud občutek krivde bližnjega je lahko tudi dejstvo, da si na primer peljal otroka na krožek, kamor morda tisti dan celo ni želel, glej ga zlomka, pa se je zgodila prometna nesreča, v kateri je ljubljeni otrok umrl. In potem celo življenje občutek krivde tipa, če ga ne bi peljal tja pa tja, bi še živel. Če, če, če … Se sploh zavedaš, kako grdo je, da take verzije nerealnega občutka krivde podtikaš kot prioriteten razlog tega primera, da starši delujejo, kakor delujejo???? Se sploh zavedaš sprevrženosti načina mišljenja, ki ga serviraš????

  56. Brot pravi:

    Pizdomater čene bi blo rebolce sploh nebi vedu kejs hotu poghvedat

  57. Mirjana pravi:

    Ne morem več ne-sodelovati.
    Namreč:
    Razumem Crnkoviča, saj ne podaja mnenja, temveč samo dejstva.
    Ki niso nepomembna.
    Od trenutka zavedanja, da poznam Borova starša, saj sta študirala na mariborski fakulteti eno leto pred mano, do danes, sem imela potrebo, da povem svoje mnenje.
    Novo dejstvo potrjuje mojo današnjo misel, da je človek napaka narave.
    Na človekova doživljanja, mišljenje, dejanja, besede vplivajo vse okoliščine. Tudi ta, da sta bila dva sošolca. Mogoče tekmeca ali prijatelja. Ne vem, kaj je vplivalo na to, da je neka hčerka učiteljice, obravnavala malega dečka premalo skoncentrirano ( ali z gnusom, kot trdi sin druge učiteljice) ali brezbrižno, malomarno, neprizadevno. Vzrok me ne zanima. Njeno ravnanje je povzročilo, da je deček umrl. Ni besede, ki bi nadomestila moje čutenje: grozljivo. In nedopustno.
    Ob spremljanu dogajanja me spremlja še eno razmišljanje: naši zlati prinašalki je dr. Matko v Topolšici postavil diagnozo mišične distrofije v eni uri. Pes ne govori, kri je bila odvzeta takoj.
    Kako si nekdo upa in s kakšno pravico si dovoli igrati z usodo mladega obetajočega življenja. Verjamem, da bi Borova starša ob popolnem prizadevanju osebja in tragičnem izidu zmogla sprejeti usodo, ki jo včasih Fortuna zapusti.
    Razumem in popolnoma podpiram starša, da ne odnehata. Saj starši vendarle imamo dolžnost, da skrbimo in poskrbimo za varnost in zdravje naših otrok. In da storimo vse, če so njihova življenja ogrožena. Zakaj ne bi storili vse, če je naš otrok umrl, ker si nekdo ni prizadeval poslušati, opazovati, razmišljati, prebrskati po literaturi, vprašati za nasvet, narediti paniko, priznati, da situacije ne kontrolira?
    In s kakšno pravico nek zdravnik po TV izreče svoje mnenje, da starši rabijo pomoč (psihiatrično). Daleč od tega, da bi starša doživljala kot bolnika, ki sta izgubila kompas. Tega so nekje v preteklosti zgubili zdravniki, ko so izgubili ljubezen do človega in do poklica, ki ga opravljajo.
    Lahko bi napisala roman misli in občutkov, pa vendar ne vidim pravega smisla. Če bodo brali moje pisanje starši, jim sporočam, da bom podpisala vsako javno peticijo zoper ravnanje zdravniške zbornice, saj takšna kot je, ne zastopa javne interese.

  58. Air pravi:

    Ne vem, kdo je bolj zoprn. Crnkovič s svojim bednim, požareporterskim zapisom, nevrednim pozornosti ali Borovi starši, ki bodo do smrti nadlegovali druge ljudi, ki imajo tudi probleme, pa ne vlačijo k sebi domov novinarjev za vsak drek. Imam občutek, da zakonca zgolj hlepita po medijski pozornosti in sta s smrtjo ubogega otroka dobila priložnost, da sta na TV, zdaj pa se nočeta spokati dol in živeti naprej. Normalen človek, ki mu umre otrok, ne čuti potrebe po tem, da bi divje jokal prek kamerami in kazal slajde s slikami svojega otroka, ampak se sprijazni z njegovo smrtjo in z dejstvom, da ga ne bo več nazaj. Jaz žalujem intimno, če pa se borim, to počnem dostojanstveno, brez solzic in histeričnega obnašanja.
    Žalost očeta fanta, ki ga je do smrti zbil Maček, je bila pristna. Ata je brez izpadov priznal, da mu je hudo in ni se trudil delati vtisa z divjim in pretiranim cmerjenjem. Tudi mu ni bilo do tega, da bi se njegova faca videla v neštetih medijskih prispevkih in da bi kazal slajde o svojem sinu. Pokazal je fotkico, kot bi storil vsak ponosen in hudo ranjen oče.
    Nekrepova pa sta mi s svojo nadležno medijsko predstavo in nesposobnostjo prebolevanja rahlo sumljiva. Sta medijska klovna, s katerima že zdavnaj več ne sočustvujem.
    Nisem hladna in zlobna, ampak zelo občutljiva, včasih morda preveč. In zelo hitro vidim, kdaj je kdo neiskren, neiskrenosti pa ne prebavljam! Sovražim jo!

  59. Vanja pravi:

    Air, hvala za predstavitev tvoje psihopatije. Zelo nagravžno in škoda, ker tlačijo tebi podobni tole zemljo. Upam, da te kmalu povozi tovornjak.

  60. anika pravi:

    Vsak zdravnik bi moral skrbeti za vsakega pacienta, kot za svojega otroka.

    Ali so tako ravnali z Borom?

    Ne.

    Zdravniki znajo biti brez milosti, ker imajo sami s sabo preveč problemov.

  61. anika pravi:

    Eriku Breclju bi morali dati vso podporo, ker si jo zasluži.

    Tudi on bije bitke za pravičnost in mir.

  62. Niko Brumen pravi:

    58. je pa že tisto, kar spada v podlost.

  63. miks pravi:

    Crnkovićreport

  64. Žogca pravi:

    Naj še ne vem kolikokrat ponovim … Moje mnenje je, da su zdravnica absolutno zasluži biti kaznovana, pa ne zaradi neprave diagnoze, ampak zato, ker ni dala vsega od sebe, ker se ni potrudila, da bi naredila vse, kar je v njeni moči. Nisem nikoli napisala, da bi starši morali to požreti, da niso upravičeno jezni. Ne zdi pa se mi pošteno do zdravnice, da lansirajo zgodbo, za katero vedo, da ni resnična, to se mi pa ne zdi v redu. V končni fazi je tudi ta zdravnica mati, ima tri otroke. To,. da ti otroci vsak dan v šoli poslušajo o tem, da je njihova mama morilka, to pa nobenega ne skrbi. Naj se jo kaznuje za opustitev zdravljena, ampak za uboj … Se opravičujem, razlika je. Če je vi ne poznate, to še ne pomeni, da ne obstaja.

  65. nevenka nevenka pravi:

    Žogca, prava diagnoza je bila v njeni moči, saj je zdravnica, torej je kvalificirana za dajanje pravih diagnoz.
    Jaz bi lahko dala nepravo diagnozo, pa ti povem, da če bi pogledala vsaj na internet, ne vem če bi se tako zmotila kot ona, pa nisem zdravnik.

  66. Vanja pravi:

    Žogca še zadnjič; obstaja zelo zelo visoka možnost, da bi deček preživel in potem živel z boleznijo tako da bi bil pač na dieti. Zdravnica mu NI ZNIŽALA AMONIJAKA V KRVI -kar je zelo preprosta procedura in smatrana kot osnova intervencijske medicine. Tako nekako kot zniževanje sladkorja v krvi. Da se ohrani življenje. Amonijak bi mu morala zniževati ne glede na to, da ni poznala razloga zakaj je zvišan. Vendar v UKC Maribor niso 19 ur reagirali, celo navodilom iz ljubljanskega kliničnega centra niso sledili. Problem torej sploh ni v tem,d a zdravnica ni znala postavitidiagnoze, problem je v tem, da ni odreagirala. In to je umor iz malomarnosti. Ker če bi deček prišel v roke drugemu zdravniku, z manjšim egom, je velika verjetnost, da bi preživel. Takšnih primerov imajo na UKC Ljubljana vsako leto kar nekaj in preživetje je zelo visoko.
    In to, da se zdravnico sedaj “vlači” po medijih, si je kriva čisto sama. Če bi priznala svojo nevestnost in se zanjo pokesala in opravičila staršem, ne pa da je interni nadzor cleotno stvar pometel pod preprogo in so izjavili, da je vse potekalo v skladu z sodobno medicinsko doktrino -bi se verjetno zdravnici ne dogajalo z mediji to kar se ji dogaja. Korupcijska komisija je pri tem internem nadzoru celo našla elemente korupcije. potem je dobila kazen dva meseca odvzema licence…zakaj je šla drezati naprej in se pritoževati? Kazen odvzema licence za umor iz malomarnosti je zelo blaga, vendar ne, zdravnica se s svojim dejanjem ni pripravljena soočiti. Zame je to nevarna zdravnica, in jaz ji svojega otroka nikoli ne bi dala v roke. In prav je, da se v javnosti ve kdo je ta zdravnica.
    In jah, starši nitit približno ne lansirajo zgodbe za katero vedo ,d a ni resnična. to je natolcevanje neke žogce. Starši so šli z zgodbo v javnost zato, ker so bili povsem nemočni. Kaj bi storila ti? poleg tega sta se starša o tej bolezni ogromno poučila, govorila z ogromno zdravniki in VESTA, da je velika možnost, da bi njun otrok preživel. Čeravno se je zdravniški ceh okoli te bolezni na veliko sprenevedal. Novinarji pa ne znajo vprašati pravilnih vprašanj.

    Poleg tega nikomur ne pade na pamet, da v bistvu Nekrepova, s svojim pogumom in borbenostjo, morda postavita temeljni kamen pri tem, da se v našem zdravstvu, ki je zelo gnilo, kaj spremeni. Sama sta povedala pred mediji koliko staršev ju dnevno kliče, staršev, ki so se jim zgodile podobne zgodbe, vendar starši ne zmorejo iti v javnost, ko se ti zgodi takšna tragedija je včasih tudi to, da greš iz svoje sobe do vrta dosežek.

    Zato ne sodi žogca tega česar ne poznaš. Starša gresta skozi pekel. Tudi Kaničevi ni lahko, vendar trpi posledice svojih dejanj, poleg tega ona očitno trpi zato, ker se je stvar razvedela, ne pa zato, ker bi se kesala zaradi smrti dečka.

  67. milenči pravi:

    Hvala vanja, zelo lepo si to napisala.

  68. Niko Brumen pravi:

    milenči oprosti, a res je tako:

    “Hvala vanja, zelo lepo si to napisala.”

  69. Žogca pravi:

    S tem se strinjam, Vanja, zato tudi pravim, da naj se zdravnica kaznuje, ker ga je malomarno zdravila. Jaz ne pravim, da naj se na vse lepo pozabi, kot da se ni nič zgodilo. Jaz se samo ne strinjam s hajko, ki se zdaj zganja, ker nekateri gredo zdaj, ko so jih aktivirali tudi tako daleč, da bi jemali kar vsem licence, že skoraj zato, ker jih je zdravnik malo grše pogledal. Novinarjem ni toliko do pravih vprašanj, jim je pa veliko do zveneče zgodbe. Ni stvar v samem primeru, stvar je v nekritični masi, ki jo lahko mobiliziraš za marsikaj. Veliko berem ženske forume in tega, da je treba zdravnico obesiti, da bi jo ta šla ustreliz, ona bi ji podtaknila bombo pod avto, to vse jaz berem zadnje dni. Se eno leto in pol nisem nikoli oglasila glede tega primera, preprosto se mi ni zdelo primerno, ampak zdaj pa, se mi zdi, so šle stvari že krepko predaleč. In pri premnogih nimajo nobene zveze več z Borom.

  70. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Res je: Vanja (kakršne nismo poznali) je povedala vse.

  71. Pris Pris pravi:

    Vanja, če dovoliš, le majhen popravek:

    “In to je umor iz malomarnosti.”

    Umor iz malomarnosti je contradictio in adiecto. Po kazenskopravni teoriji lahko posameznik krivdno ravna naklepno ALI iz malomarnosti. Pojem “umor” že sam po sebi predvideva naklep. Morilci so tisti, ki se zavedajo posledic svojega ravnanja in tako dejanje tudi HOČEJO storiti, zato ni mogoče govoriti o “umoru iz malomarnosti”, temveč za “povzročitev smrti iz malomarnosti”, “malomarno zdravljenje s posledico smrti” ipd.

  72. Ultraviolet pravi:

    Kaničeva v intervjuju v Financah pravi, da je glede na klinično sliko postavila diagnozo sindroma Reye (zelo redko obolenje, čeprav še vedno pogostejše kot metabolna motnja, ki jo je imel Bor Nekrep) in da ga je zdravila v skladu s to diagnozo, torej da ni opustila zdravljenja, kakor ji očitajo starši in njihov odvetnik.
    Da bi laik postavil diagnozo izjemno redkega obolenja in ga pravilno zdravil z brskanjem po internetu, kot tukaj nekateri navajate, se seveda lahko zgodi, na primer v Housu ali v Starship Enterprise ali v Urgenci, v praksi pa ne.
    Vsekakor pa bodite prepričani, da je zadeva doooosti kompleksnejša, kot vam jo servirajo mediji.

  73. Simona Rebolj Simona Rebolj pravi:

    @Air:

    “Normalen človek, ki mu umre otrok, ne čuti potrebe po tem, da bi divje jokal prek kamerami in kazal slajde s slikami svojega otroka, ampak se sprijazni z njegovo smrtjo in z dejstvom, da ga ne bo več nazaj.”

    Ne bi si mogla zamislit česa bolj abnormalnega od človeka, ki mu umre otrok, po možnosti zaradi nekogaršnje malomarnosti, koruptivnega sistema, pa se zavleče v kot, sprijazni, zamahne z roko in je tiho kot miš. Če je to zate normalno, je najmanj, kar lahko rečem, da sem vesela, ker nisem bila tvoj otrok. Imaš pa prav, da je takšno ravnanje v naši v možganski center pokorni in zasužnjeni družbi precej običajno in smo totalno fascinirani, če se kdo postavi za načelo pravičnosti in izboljšave, ne samo fascinirani, ogromno ljudi je zaradi slabe vesti, ker sami toliko dostojanstva in moči ne premorejo, prekleto zavistnih takšnim ljudem in zlobno propagirajo neumnosti klerikalne pokorščine tvojega tipa. Problem je v tem, da veliko staršev in ljudi nasploh preprosto psihično ne zmore takšnega izpostavljanja, kar je tudi razumljivo in kar se spretno izkorišča.

    Res je tudi to, da smo prizor, v katerem Nekrepova jočeta na vse grlo in razlagata, kaj se je dogajalo, videli tisočkrat. To ne pomeni, da sta se Nekrepova tisočkrat napotila na televizijo jokat, ampak da so novinarji tisočkrat predvajali isti prizor, ki se jim je zdel pač populistično najbolj zažigalen. Res je, da se Nekrepova tudi v drugih nekaj prizorih ponavadi ne moreta vzdržat solz, kar pa ne pomeni, da bi se morala potuhnit in zradirat iz javnosti, ker dejstev in same narave poante psihično stanje Nekrepovih nič ne spremeni.

    “Jaz žalujem intimno, če pa se borim, to počnem dostojanstveno, brez solzic in histeričnega obnašanja.”

    In kaj potem??? Koga briga, kako ti žaluješ in kako si predstavljaš pojem dostojanstva???? Misliš, da si zaradi tega frajerka? Daleč od tega. Dostojanstvena človeka sta Nekrepova, ker se kljub temu, da težko prenašata in se upirata žalosti in histeriji, delujeta in se ne skrivata!!! Ker se ne sramujeta sebe, saj se nimata česa sramovat. Bosta pa definitivno morala ukrepat nadalje, kar se žalovanja tiče, sicer bosta tudi onadva lahko storila kakšno krivico komu bližnjemu v življenju, ker bo težko zadovoljivo deloval naprej in se sploh česar koli še veselil v življenju, kar je krivično do preživelih. Žalovanje se hitro sprevrže v kroničen mazohizem, ki ubija vse okrog sebe, kar je še malo živega.

    “Žalost očeta fanta, ki ga je do smrti zbil Maček, je bila pristna. Ata je brez izpadov priznal, da mu je hudo in ni se trudil delati vtisa z divjim in pretiranim cmerjenjem. Tudi mu ni bilo do tega, da bi se njegova faca videla v neštetih medijskih prispevkih in da bi kazal slajde o svojem sinu. Pokazal je fotkico, kot bi storil vsak ponosen in hudo ranjen oče.”

    Ni res! V tem primeru se ni toliko kazala žalost starša (jok), ampak mnogo bolj bes, jeza (ljudje se čustveno odzivoma različno … nekateri bolj jokajo, nekateri postanejo besni, celo agresivni, nekateri se popolnoma zaprejo vase, celo otopijo … itd.). Začel se je odvijat pravi linč v malem. Starš ni sprejel javnega opravičila Mačka in celo zatrjeval, da laže in da njegovo opravičilo ni pristno (kako pa to oče ve????), da gre za hladnokrvnega morilca, ki ne obžaluje svojega dejanja (huda obsodba s slabo bero dokazov). Pritoževal se je, ker se ni takoj neposredno Maček prišel opravičit osebno!!! Zakaj neki??? Da bi ga nabutali do smrti? Si je nemogoče predstavljat, da je bil tudi Maček (to ni oseba, od katere bi se pričakovala kakšna profesionalnost, ampak kr en človek s ceste) v velikem šoku in se je po logiki stvari bal soočenja s starši pokojnika in ja, prav mogoče je, da se je znašel na psihiatriji povsem z razlogom? Ne ga biksat!

    Nadalje smo spremljali pravo skupinsko hajko staršev pokojnih preminulih v nesrečah povzročenih iz malomarnosti, ki so se združili v nekakšno društvo – gibanje za pobudo borbe proti pijanim in drugače malomarnim voznikom. Društvo svojcev iz malomarnosti prizadetih pacientov ne obstaja, da bi pač drug drugega podpirali in se drug drugemu po potrebi tudi solidarno zjokali. Vsak na svojem koncu Slovenije na svoj način bije svojo bitko. No, v tej gonji je prav tako začelo seveda sodelovat ministrstvo, v tem primeru za notranje zadeve, in napovedi spremembe zakonika, ki bi bolj pritisnil na nevarne voznike itd. V tem primeru mediji pač niso imeli toliko futra za ponavljanje škandalozno naznačenih prispevkov, ker ni bilo nikogar na drugi strani, ki bi se trudil zminimalizirat problem. Vsi so se enoglasno strinjali, da gre za nezaželen pojav, medtem ko v primeru Nekrep tako ni. Na drugi strani je upor lobijev, ki minimalizira poanto malomarnosti, se upira uvedbi zunanjega nadzora v zdravstvu in drugim pobudam k spremembi sistema ministra Miklavčiča itd. itd.

    “Nisem hladna in zlobna, ampak zelo občutljiva, včasih morda preveč. In zelo hitro vidim, kdaj je kdo neiskren, neiskrenosti pa ne prebavljam! Sovražim jo!”

    Popolnoma zlahka ti verjamem, da si zelo občutljiva, celo preveč. Bolj čustvena oseba kot razumna. Tvoja čustvenost in posledična nerazumnost pa segata kot ponavadi pri zelo čustvenih ljudeh do tvoje lastne riti, zato misliš, da so tvoji načini doživljanja stvari cel in edini pravi svet. Zato si domišljaš, da zelo hitro veš, kdaj je kdo neiskren. Ja, zelo hitro in na prvo žogo. Zelo hitro podležeš medijskemu konceptu prizorov, ki te osebno čustveno odbijajo in nisi sposobna pogledat za kulise niti za milimeter. Preveč čustvena. Zato izpadeš zlobna, četudi nisi. Saj se ne zavedaš, da so tvoje reakcije zlobne, reagiraš pač samo osebno občutljivo. Koliko ljudi, ki obveljajo z določenimi dejanji za zlobne, pa misliš, da dejansko nekaj počnejo, ker so načrtno zlobni??? Zelo malo, morda sploh nihče. To so preprosto samo preveč občutljivi in čustveni ljudje, ki razumejo predvsem sebe in sebi lastne reakcije. Čustvo in občutljivost namreč ni samo nekaj lepega. Čustveni in občutljivi ljudje so lahko v izbruhih tudi zelo nevarni, agresivni, zlobni itd. Oni že vedo, zakaj izvajajo, kar izvajajo. Imajo svojo logiko občutenj pač, vse ostalo je za njih nerazumljivo sedmo čudo.

    @Žogca:

    Zdravnica bo romala na sodišče, kjer se bo presojalo, ali je šlo za uboj iz malomarnosti in kjer se zna halo okrog korupcije in nezaupanja v sistem ponovit, saj ima sodstvo iz enakih razlogov prav tako v javnsoti že zelo zdesetkan renome. To se ji ne bi zgodilo, če se ne bi trudila na vse kriplje izognit priznanju napake in kakršnega koli soočenja s starši v letu dni. V življenju ne pometamo pod preprogo neprijetnih dejanj ljudi, ker so starši in njihovi otroci lahko trpijo zaradi tega. Večina je namreč tudi staršev in po takšni mentaliteti pač ne bi mogli izrazit nikakršnega nestirnjanja z nezaželenim delovanjem. Otroci tako postanejo orodje za pometanje pod preprogo in zanikanje svinjarij.

    @Ultraviolet:

    Je v Financah odgovorila na najpomembnejša vprašanja, zakaj ni zniževala amoniaka, saj je ta potreba neodvisna od diagnoze. Ali je res in zakaj, da so čakali ure na prevoz do ljubljanskega UKC, ker so bili bojda rešilci zasedeni z z rutinskimi odvozi na fizioterapije. Ali je res, da staršev ni spustila v sobo, da bi bili ponoči ob svojem otroku in zakaj (kaj neki ima to opravit z diagnozo, zmotno ali pravo). Itd. Itd.

  74. Mihi pravi:

    Ni res, da gre za preprosto urgentno stanje, za katero vsak zdravnik ali celo študent ve, kako ukrepati, kot je naprimer povišan sladkor s ketoacidozo. Večina zdravnikov pri nas ali v tujini izven kroga specializiranih pediatrov s področja presnove te bolezni ne pozna niti ne ve, kako ukrepati ob akutnem poslabšanju z motnjo zavesti. Tega ne boste našli v učbenikih urgentne medicine. Obstajata dve “večji” študiji s tega področja: Neurodevelopmental outcome of long-term therapy of urea cycle disorders in Japan; in Survival after Treatment with Phenylacetate and Benzoate for Urea-Cycle Disorders. V prvi študiji so v letih 1978-1995 na Japonskem našteli 216 primerov, preživetje otrok je bilo 40% v 5ih letih, preživetje dojenčkov pa okoli 20% v petih letih.
    V drugi precej novejši študiji iz l.2007 objavljeni v uglednem ameriškem NEJM so v 25ih letih v ZDA in Kanadi skupaj pregledali rezultate zdravljenja 299 otrok. Preživetje akutne epizode hiperamonemije otrok (ne dojenčkov) je bilo 99%, o dolgotrajnem preživetju ne poročajo, ker zaenkrat ni dovolj podatkov.
    Zdravili natrijev benzoat in natrijev fenilacetat, ki se uporabljata v teh primerih, dvomim, da so ob dogodku imeli v UKC Maribor.
    Če teh zdravil ni, se zdravi z odstranitvijo beljakovin iz prehrane, infuzijo glukoze za preusmeritev metabolizma proti ogljivkovim hidratom in dializo, kar vse pri nas imamo na razpolago.
    Dosedaj so bili pri nas v 34ih letih sledenja trije takšni bolniki, eden je umrl, dva sta preživela z nevrološkimi posledicami.
    Čeprav ne vemo vsega, fanta izgleda niso zdravili optimalno in ne pravočasno. Zakaj se ob nenavadnem izvidu niso zakopali v knjige in klicali za nasvet, je težko razumeti, hkrati pa ni res, da niso naredili ničesar. Praktično vse preiskave so napravili v urah po sprejemu (po spominu kompleten laboratorij in CT glave). Primer je kompleksen. Bor Nekrep je umrl zaradi redke bolezni in ne zaradi zdravnice.
    Za linč mora biti pa situacija enostavna in za takšno so jo novinarji priredili.

  75. Simona Rebolj Simona Rebolj pravi:

    @Rado:

    “Simona, ti si najbrž opustila namero, da bi še kdaj bila prijateljica od Crnega?!
    Kajne!?”

    Pojma nimam, od kod prejemaš wannabe poročila o mojih prijateljstvih, kaj šele o mojih domnevnih namerah v življenju. Verjetno si kar sam svoj kovalec domnevnih informacij, mogoče si obiskal blogoprerokovalko Vlatko.

    Sicer pa … Že odkar sem se pojavila na blogosu, sem Crnkovičeva najboljša prijateljica, kakor koli obrneš, in iz dneva v dan bolj globoko intimna. To bo nekoč preraslo še v zelo pomembno zgodovinsko dejstvo. A to ni jasno, al’ kaj?!

  76. Rado pravi:

    Rado – stupido!
    Zdaj mi jasno Simona. Vajin odnos je nemara zelo kompleksen – jaz pa sem ga ocenjeval, tako na prvo žogo.
    Ne bom več ponavljal takšnih napak.

  77. Marko pravi:

    Svet na kanalu A ima hobotnica, Marko C. pa družinska drevesa. Biologija je v rumenih medijih očitno zelo popularna.

  78. Zala pravi:

    Meni se zdi, da je g. Crnkovič s popolnoma irelevantnim podatkom o temi, ki vzbuja veliko pozornosti, želel dvigniti rejting svojega bloga, ki je postajal po Dnevnikovih komentarjih skrajno dolgočasen…isto bi bilo z Evrovizijo, arbitražnim sporazumom – to so teme, o katerih ima vsak Slovencelj svoje mnenje…Skrajno populistična poteza.
    Dejstvo pa je, da o vsem tem povprečen človek ne more soditi nepristransko, ker nima dovolj podatkov s strani vseh vpletenih…In dejstvo je, da so zdravniki zavezani etiki in varovanju pacientovih podatkov, odvetniki (vsaj nekateri) pa, očitno, ne in lahko predstavijo resnico na svoj način. Tudi zdravniki bi morali imeti svoje piarovce, saj tako oni kot Zdravniška zbornica v javnosti ne znajo nastopati.

  79. Vanja pravi:

    zala, zdravniška zbornica ima najboljše piarovce in najboljše odvetnike, tako zelo so se zavezali pravi, da se mi včasih zdi, da so pozabili, da je njihova poglavitna naloga zdravljenje.
    Le od kje vam ljudje informacije o katerih an veliko in zelo “pametno” modrujete, pa nimate pojma?

  80. miks pravi:

    Lljudje,če se strinjate je najbolje ob takih blogih se sploh vzdržati kakršnega koli komentarja,ker že to da komentiramo dajemo gospodu neko veljavo …………….,torej v bodeče nič komentarjev.

  81. bbgn pravi:

    Reboljeva, moj poklon, tvoji komentarji mi vračajo vero v ljudi in njih zdravo pamet. Kar se tiče objave g. Crnkoviča, se sprašujem zakaj se mu je zdela potrebna?

  82. Vanja pravi:

    Mihi dr Denišlič, priznani nevrolog je dejal, da se vprašanje Kaj storiti ob desetkratnem povišanju amonijaka pojavi v knjigi drugega letnika za pediatrijo. In se ga zmanjšuje z glukozno mešanico, ki jo imajo po vseh bolnišnicah in celo zdravstvenih domovih.
    Tako tuji kot domači izvedenci, so bili šokirani in niso znali najti pojasnila zkaja zdravnica ni zmanjševala amonijaka v krvi. Morda bi jim situacijo lahko ti razložil?
    Poleg tega je laž, da so bili pri nas do sedaj trije takšni bolniki, dr. Batellino ima kar nekaj takšnih primerov na leto.

  83. mina pravi:

    @ 58. Air

    Žalovanje se lahko začne šele takrat, ko je ujet krivec in mu je dokazana krivda. Pri prometni nesreči, ki jo daješ kot argument, je krivec znan in tudi krivda mu je dokazana. Psihologija je že mnogokrat potrdila, da se proces zdravljenja sploh ne more začeti, dokler nista izpolnjena zgornja dva pogoja. To velja za vse žrtve posilstva, za starše, ki so jim umrli otroci zaradi nasilnega dejanja, zdravniške zmote itd… In tu je tudi razlika med Nekrepovima in starši umrlih v prometni nesreči, pri Nekrepovih ni zmote in ni krivca in dokler bo tako, starša ne bosta mogla začeti žalovati in iti po poti ozdravljenja.

    Sicer pa opažam, da mnogo ljudi še danes ne razume, v čem je zdravnica sploh naredila napako in se vztrajno zaletavajo v popolnoma nepomembno razpravo na temo ali bi Bor preživel ali ne. Zdravničina krivda ne bi bila nič manjša, če Bor v resnici ne bi imel šans preživetja oz. nič večja, če bi te šanse imel. Naredila je hudo napako, ker je iskala diagnozo, namesto da bi odpravljala obstoječe stanje (zniževala amonijak). Za lažjo ilustracijo tole: če bolnika s telesno temperaturo 43 pripeljejo v bolnico, vsak laik s ceste ve, da mu bodo zdravniki v vsemi predpisanimi sredstvi najprej zniževali temperaturo, da bo človek sploh preživel, nato pa bodo postavljali diagnozo. In začuda to preprosto logiko obvladajo tudi zdravniki. V primeru povečanega amonijaka v krvi pa je zgodba identična, najprej je potrebno z vsemi predpisanimi sredstvi zniževati količino amonijaka v krvi, nato pa postavljati diagnozo. Kajti če tega ne storiš, ne boš imel sploh kaj več diagnosticirati, ker bo pacient mrtev. Za povrh pa še tole: v UKCju imajo 24 urni dežurni center, kjer so specialisti za redke bolezni dosegljivi 24 ur na dan, zdravniki po Sloveniji pa imajo predpisane postopke, v kolikor naletijo na njim nepoznane in redke primere. Predpisan postopek v takih primerih kot je tale, je, da je treba takoj poklicati dežurni center na UKC, kjer se dobi navodila o zdravljenju. Če še tako tuhtam, ne morem natuhtati, kaj je zdravnici preprečevalo ta klic? Nedelujoča telefonska linija verjetno ne bo pravi odgovor? Previsok ego mogoče?

    @ žogca

    S svojim smetenjem vse naokoli po internetu že preveč moriš

  84. Jože pravi:

    @58 Nekoliko na grob način povedano, kar si marsikdo misli. Dobiš občutek, da je staršem pomembneje od Bora, da bo zdravnica nasrkala.

  85. Anna pravi:

    Ma kaki trač? Včasih je ozadje medijske zgodbe popolnoma drugačno kot pa ga zgodba predstavlja.

    Pa to sploh ni važno. Ko imaš svoje otroke, bi rezal vratove za tako malomarnost – zločin…

  86. hork pravi:

    Osebno poznam gospoda Nekrepa iz Fakultete. In o njem lahko povem samo dobre stvari. Je edini od vseh profesorjev in asistentov, ki jih poznam, ki je tako zelo pozitivnega značaja da vam ne gre opisati.
    Slabih stvari pri njemu še nisem zasledil,.

    Zato moram vsem tistim, ki govorite da sta starša željna maščevanja, povedat da se ZELO motite. To kar se dogaja pri nas z zdravniki oz. zdravniški zbornici ni vredno niti Somalije, zato je prav da oba vztrajata do konca, pri tem imata tudi 98% podporo javnosti. V tista dva procenta spadajo zdravniki in njihovi sorodniki in znanci.

  87. free porn videos pravi:

    Thanks for blogging this post. It is such an awesome article.

  88. tito pravi:

    Uvod se sliši kot kriminalka! Sem zagovornik zdravnikov.Po teh sošolskih povezavah pa moram stvar na novo razmislit.

  89. tito pravi:

    Strinjam se z uporabnikom Air.Jaz mislim enako.Kljub ubogim staršem.Sem človek ki nebi uzel evra ,za sinovo smrt.Preveč sem veren za takšen nizki nivo.Še na pogrebu me moti preveč ljudi.

  90. tito pravi:

    Ne “šimfajte ” Crnkoviča. Sem ga prvič vido na tv pred dnevi.Pri Požaru B. .In zdel se mi je precej vredu.Vsaj med gosti v studio. Ta blok je tako od septembra zamrl.Mislim tema NEKREP.

  91. tito pravi:

    FOLK-give peace of chance.

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.