DVD
Sobota, 23. januar 2010Pred kakšnimi dvanajstimi leti ali več mi je prijatelj za rojstni dan podaril DVD. Kateri film je to bil, se ne spomnim. Hvala, ampak hej, saj veš, da nimam DVD playerja, sem v zadregi vprašal. Si ga pa kupi, je hladnokrvno odvrnil.
Naslednji dan sem res šel v najbližjo trgovino z elektroniko in kupil predvajalnik. Nekega x-sonyja, stal je blizu 100.000 SIT. Tako se je začela moja klavrna kariera kolekcionarja kinematografije v digitalni obliki.
Klavrna zato, ker me niti kupovanje DVD-jev niti downloadanje filmov ni nikoli prevzelo. To slednje me ne le ni nikoli prevzelo, temveč si tudi dejansko nisem nikoli downloadal nobenega filma.
Imam se za solidnega poznavalca filmov, čeprav seveda nikoli nisem bil noben strokovnjak ali kaj šele navdušenec. Mogoče za nekatere filme, ki sem jih znal na pamet in ki so mi v življenju res nekaj predstavljali. Vseeno pa nisem nikoli imel podobnega motiva, da bi kopičil filme, kot sem od mladih nog konstantno kopičil plošče.
DVD-jev nisem nikoli imel več kot nekaj ducatov — ali jih nemara še imam. Za nameček tudi nikoli nisem imel prave evidence: če nimaš zbirke urejene v glavi, je tudi na policah nimaš.
Danes opažam, da so DVD-ji najbolj zanikrni kulturni artefakti, kar jih je možno kupiti (razen stenskih slik v Harvey Normanu). Plastika, iz katere je izdelana škatla, me na otip spominja na cenene ponaredke tupperwara, polivinilna srajčka, pod katerega je vložena (le na eni strani potiskana) naslovnica, pa na najslabšo vrečko, ki mi jo lahko poturijo pri nakupu špecerije. In če že omenjam tiskovino: če ne štejem reprodukcije filmskega plakata in distributerjeve pripombe ali navzkrižne reklame, je njena vrednost sub-zero.
Brez plastike si pač ne moremo predstavljati današnjega življenja. A redki so primeri, ko ta materialna gnusobnost tako bije iz konteksta kot prav pri DVD-jih. In še redkejši so primeri, ko je kontekst kulturen, njegova materializacija pa tako bedna kot prav pri DVD-jih.
Podoben odpor sem nekoč čutil do kaset. Forma je bila drugačna, a v primerjavi z eventualno dobro glasbo enako osiromašena. Kasete so se mi zdele prikladen nosilec zvoka kvečjemu za slovenske izvajalce in povprečne slovenske poslušalce. Po mojem na kasetah še danes odlično zveni Werner. In tudi prav, da ZKP RTV Slovenija ne odstopa od svojega uveljavljenega imena.
DVD-ji včasih niso bili taki. Imam tudi nekaj boljših, pri katerih je plastika skrita v ličnejšo kartonsko škatlo in morda celo z brošuro, v kateri lahko celo kaj izveš o filmu, ne da bi ti bilo treba teči na IMDb.com. Ne! DVD-ji so bili malo boljši, ko so še stali pet, šest, celo 10.000 SIT — čeprav je bila tudi ta cena za več muzike absolutno previsoka. DVD-ji so postali kombinacija plastično-papirnatega smetja takrat, ko so se v Sloveniji kot medij dovolj popularizirali; ko so se DVD playerji toliko pocenili; ko je ljudem šlo toliko dobro; in predvsem takrat, ko so jih začeli časopisni založniki od Nedeljca do Mladine prilagati svojim samim zase neprivlačnim publikacijam.
Internetno piratstvo — in še posebej piratstvo v Sloveniji — je realno vrednost filmov za konzumenta zbilo na ničlo. Temu primerno zgledajo DVD-ji in temu primerno jih tudi dojemamo. V bistvu je res neverjetno, da danes še sploh kdo kupi DVD za domačo rabo!
Dejansko me mika, da bi vso svojo bedno zbirko DVD-jev razdal — če jih že stran ne bi vrgel. Ali vsaj dematerializiral. Da bi vse skupaj vrgel na kak Apple TV. Ampak saj najbrž ne bi bilo vredno.
Objavljeno v Sobota, 23. Januar, 2010 ob 22:47 v kategoriji Po defaultu ZNB.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.
30 komentarjev na “DVD”
Komentiraj
Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.
23. Januar 2010 ob 23:45
To ne velja za vse DVDje. Verjetno misliš na poceni variante od Dnevnika, Mladine ali kakšnega drugega domačega distributerja, medtem ko so razni Special Editioni, ki jih kupujem preko spletnih trgovin, prav lično zapakirani in opremljeni.
24. Januar 2010 ob 00:42
Predzadnji odstavek je točno tisto, o čemer sem razmišljal zadnjih nekaj dni v zvezi z muziko.
24. Januar 2010 ob 03:08
Sam kupim edino se DVDje od favourite music artistov. Kaksne live koncerte ipd. Ostalo se izognem v velikem mahu.
24. Januar 2010 ob 03:40
Hej če so ti dvd-ji res tako bedni, jih lahko daš meni. hvala.
24. Januar 2010 ob 09:18
je pa bil dober nateg tisto darilo, kaj? Moral si kupiti precenjen predvajalnik, ki ga v resnici nisi nikoli prav zagnal. Podobno je bilo pri meni, tudi sam sem kupil SONY, ki pa ni bral druga kot sonyjeve dvdje, pa še to le tiste z minus faktorjem.
24. Januar 2010 ob 09:55
Problem DVDjev je tudi ta, da ti enostavno jemljejo preveč prostora. če bi želel shraniti že vsak film, ki ga dobiš poleg časopisov in revij, gre za to cela omara. kar se tiče pa embalaže, ne moreš pričakovati kaj posebnega za par evrov, če pa si pripravljen odšteti več, pa se da nekatere filme dobiti v “collectors” izdaji, ki ponavadi izgleda bistveno bolj privlačno.
Seveda je piratstvo razširjeno, ker je ponudba res izvrstna, pa še filmi v elektronski obliki ne zasedejo fizično prostora, razen na disku. Ampak če bi industrija zabave ponudila, da recimo nekaj let star film legalno pretočiš za par evrov sem prepričan, da bi se veliko ljudi tega poslužilo, njim pa odpadejo stroški pakiranja in v veliki meri distribucije.
Recimo deset filmov za 20 € na mesec se mi zdi dober posel, kjer bi morali biti oboji zadovoljni.
24. Januar 2010 ob 09:59
10 filmov za 20€ na mesec? Preveč filmov za preveč denarja!
24. Januar 2010 ob 10:54
Filme zelo redko gledam, rada pa imam nekaj humorističnih nanizank, ki jih ne gledam enkrat, ampak dvajsetkrat in še več, pač za večnost. In te serije imam kupljene originalne, z Amazona. Če nič drugega zaradi kvalitete, reda in lepe urejenosti. Še vse, kar je bilo posneto z interneta, je po toliko in toliko gledanjih nekaj začelo preskakovati ali kaj že, se je kaj zamešalo, so se ti diski potem kako pogubili, valjali so se okoli. Tako pa je vse to lepo lično v teh škatlicah, zbirkah in ja, mi je vredno, ker jih res potem gledam neštetokrat. Za film, ki bi enkrat pogledala, največ dvakrat, bi mi pa bilo glupo kupovati original.
http://static.mojvideo.com/foto/slika-189411/86803/6148/189411.jpg
Takole zgleda eden od mojih originalnih kupčkov.
24. Januar 2010 ob 11:21
Saj nisem mislil fiksno naročnino! Bolj v smislu 2 € na film, potem pa pretočiš, kolikor pač filmov želiš pogledati.Nova produkcija je pa dostopna v kinu.
24. Januar 2010 ob 11:37
Filme kupujem, redko in izbrane. Z leti se jih je vseeno nabralo kar nekaj. Če imam možnost izbire, izberem lepo oblikovano zbirateljsko izdajo. Te imajo ponavadi tudi bogat nabor zanimivosti in dodatnih vsebin. Tako kot pri glasbenih cedejih ali knjigah, poleg njihove osnovne funkcije, mi je pomemben tudi njihov izgled. Fetišistka sem:-)
24. Januar 2010 ob 12:50
Z izgledom ovitka se ukvarjajo samo površinski ljudje.
24. Januar 2010 ob 14:35
Kot pravi Robert, dvd-ji od koncertov so čista zmaga, vsaj zame. Jih imam nekaj in jih izmenjajoče, odvisno od počutja, gledam ali vsaj poslušam enkrat tedensko.
Kolikor vidim zadnje čase, je vsa plastika zavita v kartonski ovoj, tako da se na izgled ne morem pritoževat.
Je pa res, da vsakega kloniram in ga dam na mrežni disk, da ga lahk preko apple tv-ja instant pogledam.
24. Januar 2010 ob 15:23
eh – sami voajerji, ki gledate kaj drugi … emm … fejkajo kao dogodek
Vsa ta plastika je pač posel .. in to drobnjakarski – kot tista mreženja za zavarovanja, neke kao izdellke v pakiranjih za 10 familij … pa še kot posel je pač drobnjakarski.
Še parfumi se prodajajo zaradi embalaže ne pa zaradi oh_in_sploh fukiš vonja
24. Januar 2010 ob 16:33
Potrpi MC, se par let pa bo vse to itak “HD on demand.” A prides v MB na Petrino razstavo?
24. Januar 2010 ob 16:48
Kot je rekel Pris, veliko je tudi DVDjev, ki imajo tako vrhunsko pakungo, da moraš prav dvakrat pogledati, če je to sploh mogoče. Transformersi so že taki, pa posebna izdaja Gospodarja prstanov tudi. Pa Ben Hur in V vrtincu recimo.
Sicer pa me vse to ne moti, glavno da je lepa slika in dober občutek, da imaš originalno škatlo s slikico filma, pa še dodatki. Cena je super, končno dostopna vsem. Le zakaj bi se bunil nad izbiro in možnostjo, da imamo doma 10 tisoč originalov.
Glede tega te pa res ne razumem.
24. Januar 2010 ob 17:42
vzamem kak fajn dvd.
24. Januar 2010 ob 19:55
S filmi je najbrž nekaj podobnega kot z muziko. Mojstrovine si želiš imeti, ostalo ni zanimivo. Prav tako si te mojstrovine želiš predvajati na kar se da dober način, zato gre nujno zraven dobrih DVDjev tudi dober predvajalnik in dober zaslon. Pravzaprav bi se danes morali pogovarjati o Blu-ray diskih, kajti razlika med DVD in Bluray je ogromna in želim si, da bi vse DVDje, ki jih imam imel na B…
Pakunga DVDjev pa je v veliki večini res, kot praviš, obupna in neprimerna. Ampak zaradi tega se človek ne more odreči nečemu dobremu, mar ne? Se da pomagat
24. Januar 2010 ob 20:22
Gartner, imaš doma res 10.000 originalov ???????
25. Januar 2010 ob 08:02
Tudi jaz nudim topel dom neželenim DVD-jem. Namesto antene imam na TV zvezan DVD player in v njem se dnevno vrtijo najrazličnejši domači DVD-ji. Tudi tvoji bi se
25. Januar 2010 ob 14:19
Še dobro, da se je Crni spomnil na DVD-je zdaj, ko se že passe;-). Očitno mu bo moral nekdo poklonit en blu-ray. Na dobrem televizorju ali s projektorjem je slika boljša kot v kinu.
O.
25. Januar 2010 ob 22:31
Zelo dobro, kot js ne vem kaj bi več kot pol ure delal na netu… Spizdim v realni svet…
26. Januar 2010 ob 13:22
No, jest pa LPje zberam že ene 35 let. In mi nikol ne ratajo “sub-zero”. Ampak to niso DVDji, seveda, o katerih mam podobno mnenje kot Marko, čeprav se jih je vseen nabral par 100, večina stroga klasika in seveda YU filmi. Od celotne YU (rock, pop, narodnjaki, jazz…) produkcije mi manjka mogoče le kakih par 10 naslovov, vsaj pol pa jih je še v celofanu, nikol špilane.
26. Januar 2010 ob 16:03
Kaj bodo zbiralci s tono originalnih-special edition-unseen sequences-digitally remastered-…- DVD-ji počeli čez kakih cca.30 let?
26. Januar 2010 ob 16:11
@smoger:
Verjetno bodo z njimi ravnali podobno, kot danes s svojimi kolekcijami ravnajo zbiratelji LPjev, stripov, knjig …
26. Januar 2010 ob 16:30
[...] naših najboljših kolumnistov Marko Crnkovič je pred dnevi zapisal blog o zbiralništvu DVD-jev in LP-jev. Povedal je, da je sam še najbolj zbiral plošče, ki so bile veliko bolj priročne od te [...]
26. Januar 2010 ob 17:00
@Pris: Kaj pa kakovost filma, skladbe,…?
19. Februar 2010 ob 09:40
Včasih 15-20 let nazaj si še kaj dobrega napisal to kar delaš zdaj pa je navadna šlamastika. Ne vem zakaj se počutiš tako referenčno na področju filma in glasbe, če o tem ne veš nič, ampak to je itak klasika na slovenski sceni, kjer vsi vedo vse.
20. December 2010 ob 04:13
With summer approaching, we have to begin our work of looking for new clothes, shoes and even hair styles. Cheap NBA jerseys are the best choice for wearing in summers. NBA is a magic word that associates with numerous dreams. We are not only interested in the games themselves but the Cheap NBA jerseys, shirts and shorts that the players are wearing. Why not to buy a cheap NBA jersey on the lovejerseys.com?
17. Januar 2011 ob 05:32
Check out the new Nike Air Force 1 cheap gucci belts Live Strong. Eddie Cruz cheap lv flats and UNFTD made a nice package fake gucci shoes in the culture of the street replica gucci belt on the west coast. Their louis vuitton shoes collaboration has combined different backgrounds is the louis vuitton scarves image of Air Force 1 to work. Visit the new model for the Air Force 1 Collection – Artist Series collection will be auctioned for charity in July.The sneaker comes in a textile Shemagh color gray and black. The side wall is yellow with accents of leather and earth, the curve is in black leather.
18. Januar 2011 ob 09:12
It’s funny how we adopt words and adapt our lexicon to the times. This is a very useful slant on things.UGG boots sale