Pepel in dim

Ponedeljek, 25. januar 2010

Le kdo bi si mislil, da so minila že tri leta, odkar se je vesoljna Slovenija zagrizeno prepirala o smiselnosti tako imenovanega protikadilskega, “Bručanovega” zakona! Z njim je Ministrstvo za zdravje nameravalo prepovedati kajenje v zaprtih javnih prostorih, vključno z lokali. Zakon je bil nekaj mesecev pozneje pričakovano sprejet in je poleti 2007 tudi stopil v veljavo. Kaj lahko danes na to temo rečemo? Še več: kaj lahko na to temo reče kadilec?

Nihče se ne posipava rad s pepelom, toda včasih je to pač neizogibno. Pa čeprav si je treba na glavo stresti poln pepelnik.

Za osvežitev spomina naj povem, da sem se takrat hote in nehote znašel v vrtincu debate pro in kontra, ki je takrat potekala po medijih. Najprej so se name kot na kadilca — ki zna nemara kaj povedati — spomnili na Valu 202, potem pa so si me začeli podajati. Nastopil sem še v Trenjih, nekaj vabil pa sem zavrnil, ker se mi je imidž državnega pravobranilca nikotina že zdel preneumen. Ali pa v resnici nisem bil popolnoma prepričan v to, kar sem govoril? Tudi mogoče!

Po treh letih skratka ne morem reči nič drugega kot to, da je edino normalno, da je kajenje v lokalih prepovedano. Hvala bogu, da je prepovedano! Kaj po treh letih! Že po treh tednih, morda že treh dneh — po uveljavitvi zakona — bi lahko rekel isto!

Dejstvo je, da so zakajeni lokali nehigienični. V zakajenem lokalu smrdi. Zakaj nisem tega prej sprevidel? Ne vem. Sem bil preveč navajen vonja? (No, smradu?) Najbrž. Danes me dim v lokalu moti, pa čeprav sem še vedno kadilec.

En razlog za mojo spreobrnitev je nedvomno dejstvo, da je zakon o omejevanju kajenja sovpadel s tem, da sem konec leta 2006 dobil otroka, dve leti pozneje pa še enega. Sicer ne mislim, da so lokali kategorično prostor, kamor majhni otroci — vključno z dojenčki — ne sodijo. Toda v razmerah, ki so do takrat vladale v zadimljenih lokalih, bi bilo to (vsaj v vremensko neugodnih letnih časih in pogojih) povsem nepredstavljivo tudi za starše, ki lokale hodijo z otroki v čisto razumni meri. Videl sem sicer že mnogo takih, ki so jih vodili v lokale tudi prej, tudi v zelo zakajene. Ne mislim, da so ti otroci danes pacienti na Golniku, vendar sam tega ne bi delal. In ker ne bi delal, bi se počutil diskriminiranega. Zdaj se pa ne.

Res pa je, da še danes mislim, da bi bilo mogoče zagotoviti dosledno in higienično ločevanje kadilskih in nekadilskih prostorov vsaj v restavracijah. Seveda pa je bila absolutna prepoved za gostinski lobi še vedno boljša rešitev — beri: cenejša — kot pa delna.

Ker torej obiskujem lokale v glavnem brez otrok, je moj glavni argument vendarle moje lastno počutje. V tem smislu pa moram neženirano priznati, da sem se na čist zrak v lokalih navadil takoj in da me dim danes moti podobno, kot je prej moral motiti nekadilce. V državah, kjer te prepovedi še ni bilo, sem se celo zalotil, da sem se v zaprtem prostoru šele čez nekaj časa spomnil, da lahko kadim. (To si razlagam tudi z dejstvom, da se pač nisem spomnil zato, ker v večini lokalov v tujini dima ni bilo ravno mogoče rezati z nožem, tako kot je bilo to običajno v Sloveniji.) In ne samo to! Sčasoma mi je prešlo iz navade, da v zaprtem prostoru kadim, zato v kadilskih lokalih v tujini sploh nisem več prižigal cigarete.

Pozimi zdaj pač pokadimo manj. Včasih grem zvečer v lokal, kjer imajo nekakšno vinsko klet, predelano v napol ilegalno kadilnico. V njej se nekaj časa počutim nostalgično: kot v gimnazijskih časih, ko smo skrivaj kadili na stranišču. A to ne traja dolgo. Po nekaj pokajenih cigaretah — še posebej, če nas kadi več — imam te stare scene dovolj in raje grem na čik na mraz, potem pa nazaj na toplo. In prezračeno.

Kajenje je nasploh stvar nostalgije in spominjanja. Jean-Paul Sartre je v Besedah napisal nekako takole: da nas sukljanje dima vsake cigarete zaziba v stare čase in nas ugnezdi v jedro naše identitete. To sem z vso intelektualno preračunljivostjo, ki sem jo kot mladenič premogel, citiral v pismu mami, ko sem bil pri vojakih in ko sem presodil, da bi lahko legaliziral kajenje. Zadeva je vžgala.

Biti nostalgičen do kadilskih pravil, navad in običajev v preteklosti pa je dandanes seveda dvorezno. Nekdanji kadilski liberalizem — ki bi mu bolj natančno morali reči stihijska, z zdravo pametjo skregana razpuščenost — se mi zdi nekakšna lifestyle paralela z nekdanjim političnim sistemom. Skoraj nihče ni prav pretirano trpel — ali vsaj ne v tej meri, da se mu po petindvajsetih letih ne bi moglo zdeti, da je takrat živel skoraj bolje kot danes. A če se sam spomnim, kako smo recimo sedeli na faksu, čakajoč na izpit ali predavanje, kadili 57 in jih otresali v zarjavele, ožgane, prenapolnjene pepelnike, se mi zdi ta prizor ne le nepojmljiv, temveč tudi integralen del etablirano turobnih osemdesetih.

Zakaj smo se v začetku leta 2007 sploh prepirali? Zakaj sem bil proti? Ne vem. Vem pa, da je bila to dobra lekcija, da nima vedno smisla tako burno reagirati proti nečemu, kar se zdi nepredstavljivo. Nekaterih stvari pač ne moremo dojeti, dokler jih ne izkusimo.

Dnevnikov Objektiv, 23. 1. 2010

PS: Še nekaj sem pozabil povedati. V takratni debati o prepovedi kajenja v javnih prostorih smo slišali na tone argumentov za in proti. Prav zelo prepričljivega ni bilo na nobeni strani. Zagovorniki zakona — dolžnostni, na čelu z Ministrstvom za zdravje in zdravniško-medicinskim lobijem, in prostovoljni, da tako rečem, kot recimo fitnes fanatiki, zdravomisleči rdečelični bogaboječi državljani in podobni pljučni puritanci kar tako — so mahali bodisi z demagoško prirejenimi podatki o večji obolevnosti za ne vem čim pri kadilcih ali pa so se za nameček sklicevali celo na zdravstvene pogoje, v katerih je strežno osebje v lokalih primorano delati. Medtem pa so se nasprotniki zakona s še bolj neprepričljivimi argumenti smešili kot za stavo. Moram priznati, da mi je zaradi takih zaveznikov bilo nazadnje že kar nerodno, da sem na kadilski strani. Nikoli pa ne bom zatrdno vedel, ali so mediji morda namerno vabili ljudi, ki o pozitivnih plateh kajenja v glavnem niso znali povedati nič artikuliranega, da bi pomagali pri sprejetju zakona.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Ponedeljek, 25. Januar, 2010 ob 10:04 v kategoriji Po defaultu ZNB.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

37 komentarjev na “Pepel in dim”

  1. Poulette pravi:

    Najbolj debilen argument proti zakonu je bil ta, da bodo lokali se bolj smrdeli po svicu itd, ki naj bi ga vonj cigaretnega dima vsaj zamaskiral.

  2. Klemen pravi:

    Aha, včeraj kajenje, danes free internet, jutri obvezno cepljenje. Res lepo, da se strinjamo z vsako odločitvijo vladajočih. Bodimo ovce saj je tako najlažje.

  3. bimbo pravi:

    Marko, komaj sem čakal na to objavo, da ji tukaj odločno prikimam še v svojem imenu. Ne vem, ali je to posledica staranja, očetovstva ali česa tretjega, ampak posledice zakona so dobre.
    Tudi meni, ki sem ves čas zagovarjal dvotirno rešitev z malimi kadilnicami, kjer je to možno in želeno, se dogaja, da iz teh smrdljivih lukenj pobegnem kar se da naglo, najraje pa se jim kar izognem. :-)

  4. Wega pravi:

    Kot tudi nikoli ne boš vedel ali ni, kot se mu je takrat reklo, tobačni lobi namerno vabili ljudi, ki o negativnih plateh kajenja v glavnem niso znali povedati nič artikuliranega, da bi pomagali pri sesutju zakona.

  5. Jasna pravi:

    “Nekdanji kadilski liberalizem — ki bi mu bolj natančno morali reči stihijska, z zdravo pametjo skregana razpuščenost — se mi zdi nekakšna lifestyle paralela z nekdanjim političnim sistemom”

    Ah, dej no Marko zdaj boš še razpuščenost v kajenju (ob zastavicah, cvetličnih aranžmanjih, nastopaštvu…. pripisal socijalizmu) : )

    Kadilo se je v kapitalizmu tudi in to nenormalno in tu mač razpuščeno, sploh filmih. Recimo, ko sem gledala Apollo 13 se nisem mogla načuditi kako so Houstonu (Houston, težave imamo!) kadili kot norci. Še kavo so pili ob sofisticiranih napravah (kaj pa, če bi se im polila?). to ni stvar političnih sistemov ampak ozaveščenosti. Takrat sploh niso bile znane posledice kajenja.

  6. Hanyo pravi:

    “Ali pa v resnici nisem bil popolnoma prepričan v to, kar sem govoril? Tudi mogoče!”…to pa ni ravno dobro za tvoj imidž. Kdo ti bo še sploh kaj verjel? Raje se sklicuj na neprištevnost zaradi nikotina:)

  7. nevenka nevenka pravi:

    Večina kadilcev, ki jih poznam, tako ali tako rada kadi na svežem zraku, saj nimajo radi zakajenih prostorov. Tudi v lastnih stanovanjih večina ne kadi.
    Človek bi pač mislil, da je šlo bolj za neljubi poseg v intimne pravice, bolj kot navade, in posledično slabo voljo.

  8. nevenka nevenka pravi:

    Utegne pa se zgoditi, da bodo kadilci v bodočnosti plačevali višje zdravstveno zavarovanje. Me zanima kakšne bodo reakcije takrat.

  9. ervinator pravi:

    Skoraj nihče ni prav pretirano trpel — ali vsaj ne v tej meri, da se mu po petindvajsetih letih ne bi moglo zdeti, da je takrat živel skoraj bolje kot danes.

    No, to je tipičen simptom nostalgičnih pozabljivcev. Pri zavedanju opisane zablode je treba opomniti na vsaj dva dejavnika.

    Prvič: Ljudje smo nagnjeni k temu, da slabe stvari pozabljamo, na drugi strani pa obujamo – in se hvalimo z njimi – le lepe. Tipičen primer je služenje vojske v Jugoslovanski ljudski armadi (ali pa pri ameriških marincih – če kdo hoče). Gre za sistematično poneumljanje in psihološko trpinčenje, vendar udeleženci po koncu služenja pripovedujejo o skoraj izključno zabavnih prigodah.

    Drugič: Nostalgik ima veliko spominov na stvari, ki jih je lahko pred leti še počel, danes pa ne more več – iz preprostega razloga, ker je bil takrat precej mlajši. Stari nostalgiki sploh ne vedo, kaj vse bi lahko danes počeli, ali kaj se počne, ali kako so se spremenile generacije. Mladi “nostalgiki”, ki starih (titoističnih) časov sploh niso doživeli, pa so le bolj ali manj pol-izobraženi kofetarski revolucionarji. Takšni so tudi sicer precej nerazgledani. V slovenskem spletu jih polno mrgoli.

    Zakaj smo se v začetku leta 2007 sploh prepirali? Zakaj sem bil proti? Ne vem.

    Prav gotovo iz neumnih razlogov, zato si jih raje pozabil. Ena bolj neumnih izjav je bila, da ti kajenje ne škodi, razen da imaš zaradi tega malo manjšo kapaciteto pljuč. :D

  10. ervinator pravi:

    Eden mojih komentarjev iz takratnih debat:

    Zakaj bi se s kadilci sploh toliko ukvarjali? Pač, na javnih in delovnih zaprtih prostorih ni dovoljeno kaditi, lahko pa to počnejo kje drugje. Zaenkrat hudih protestov niti ni (tudi veliko kadilcev zakon podpira, glej vest.si). Razen serije privatno-trendovskih zabav torej ne bo hujšega … Zdravo energijo raje usmerimo v reševanje podobnih, a še težjih problemov, na primer alkoholiziranosti. Pri tem naj bo reševanje kadilske problematike stimulacija, da se ob prvem odporu javnosti ne bi ustavili.

    Opomba: S privatno-trendovskimi zabavami je takrat “grozil” Andrej Košak: :lol:

  11. Ana pravi:

    @Jasna: v Houstonu se dandanasnji kadijo povsod ;) je pa tudi res da prodajajo in jedo kokice v bolnisnici :)

  12. bimbo pravi:

    Ervinator, spomnil si me na (tudi) moj poglavitni argument v zavračanju protikadilske hajke. O alkoholu, ki je nedvomno povzročil veliko več pristnega gorja in škode kot tobak, ognjeviti napadalci na kadilce niso želeli kaj dosti govoriti. Seveda, s tem bi se pustili odvrniti od glavne teme. Ampak kljub svoji silni skrbi za zdravje posameznikov in družbe se tudi po veliki zmagi nad tobakom potem niso preusmerili na alkohol. Zanimiva so pota teh družbenih procesov, kajne? :-)

  13. nevenka nevenka pravi:

    V Ameriki alkoholikom ne izvajajo transplantacij.
    Tudi pri nas še pride kaj na vrsto. Najprej reforma, potem pa vse ostalo.

  14. Pris Pris pravi:

    “Utegne pa se zgoditi, da bodo kadilci v bodočnosti plačevali višje zdravstveno zavarovanje. Me zanima kakšne bodo reakcije takrat.”

    Pa bi bilo to ekonomsko upravičeno? Kadilci že sedaj s trošarinami v skupno blagajno prinesejo mnogo več, kot znaša proračun celotne onkološke klinike. ;)

  15. nevenka nevenka pravi:

    Že mogoče, a trošarine ne gredo v zdravstveno blagajno, ane?
    Veš, pri nas ljudje nimajo dostopa do vseh zdravil, ki že so.
    Tudi pri pesimističnih boleznih.
    Po drugi strani pa poglej na kolikih koncih plačuješ, da se lahko pelješ po cesti in kako zelo šele, da se ustaviš.

  16. Jasna pravi:

    Ana : ). vidiš Crni.
    Kar se tiče bolnišnic sem videla mladi zdravnici kako zmrzujejo na nekih dilah, ker se stavba obnavlja in otresajo pepel v embalažo Gavrilović paštete.

  17. Pris Pris pravi:

    “Že mogoče, a trošarine ne gredo v zdravstveno blagajno, ane?”

    @nevenka:
    Morda direktno res ne, so pa trošarine pomemben vir državnega proračuna, iz katerega se nato delijo sredstva po raznih blagajnah, tudi po zdravstveni.

  18. NoMercy pravi:

    jaz in moja familija kadimo na zraku (tudi doma!!) že ves čas (jaz že cca 40 let :) )
    bistvo je pa v tem, da MC počasi priznava kako so njegova stališča … emmm … hja … nerodna :)

  19. dare pravi:

    Jaz se zase pa spomnim zakaj sem bil proti. Zagovarjal sem “tezo” , da mora do zaključka, da je kajenje eno navadno sranje, priti normalen človek sam (in seveda prenehati s kajenjem.) ne pa , da mu to predpiše država. Verjetno se mi je zdelo, da so nekoliko zbili ceno mojemu podvigu, ko sem uspel zaključiti s tobakom , po drugi strani pa me je skrbelo, da moji gostilniški prjatli po sprejetju zakona ne bodo več hodili v družbo.
    Ja, se strinjam, izkazalo se je vse skupaj kot v redu. In zlahka priznam, da sem brez veze nekaj nakladal. Očitno so tudi moja stališča nerodna. Malo se mi pa valjda šteje v dobro, če to priznam, al ja??

  20. Brane pravi:

    Marko, pošteno si napisal.

  21. REunited pravi:

    Zakon je debilen, neskončno debilen in ima po tehnični plati fašistično konotacijo, ker omejuje človeku pravico do kajenja.

    Sedaj morem zaradi idiotskega zakona zmrzovati pred lokalom in sem ves čas prehlajen, mislim, da zadeva zaradi te represivnosti postaja celo kronična… No kakorkoli, presežke mojih zdravstvenih izdatkov itak na koncu plačujete vi. Hvala lepa.

    Pravi demokratičen zakon, pa bi dopuščal prvenstveno gostilničarjem, da sami odločijo ali bo njihov lokal namenjen kadilcem ali ne. Ljudjem pa seveda pravico, da se sami odločijo kateri lokal bodo obiskovali. In če komu ne paše zakajeni lokal, naj tja pač ne hodi, kot jaz ne hodim v lokale, kjer sedaj zaradi deficita dima smrdi po prešvicanih puritanskih pičkah.

  22. smoger pravi:

    ‘Kajenje je nasploh stvar nostalgije in spominjanja. Jean-Paul Sartre je v Besedah napisal nekako takole: da nas sukljanje dima vsake cigarete zaziba v stare čase in nas ugnezdi v jedro naše identitete. To sem z vso intelektualno preračunljivostjo, ki sem jo kot mladenič premogel, citiral v pismu mami, ko sem bil pri vojakih in ko sem presodil, da bi lahko legaliziral kajenje. Zadeva je vžgala.’

    Diplomacija.

    @MC: Kaj pa če bi kajenje nadomestili s tekom?

  23. Jasna pravi:

    smoger: vse to je stvar ozaveščenosti.

  24. Aja pravi:

    ” … Tipičen primer je služenje vojske v Jugoslovanski ljudski armadi (ali pa pri ameriških marincih – če kdo hoče). Gre za sistematično poneumljanje in psihološko trpinčenje, vendar udeleženci po koncu služenja pripovedujejo o skoraj izključno zabavnih prigodah… ”

    Kaj pa, zavedam se da je to zelo drzna hipoteza, zato se vnaprej opravičujem, če pripovedujejo, tisti, ki pač pripovedujejo, o zabavnih prigodah, ker so se dejansko zgodile, ker so bili mladi, ker so našli prijatelje z različnih koncev YU, se pogovarjali, debatirali itd.

    ” …Mladi “nostalgiki”, ki starih (titoističnih) časov sploh niso doživeli, pa so le bolj ali manj pol-izobraženi kofetarski revolucionarji… ”

    Aha, v nasprotju z mladimi antinostalgiki, med katere domnevam sodiš sam, ki so razgledani, izobraženi in točno vejo vse o tem, in si ne pustijo poučevati o tistem času, ker, hej po defoltu že vse vejo, se pravi vejo vse o tem kako je vsak posameznik živel v tistih časih.
    Hej, pa sej so mladi antinostalgiki praktično supermeni.
    Uauu, slovenci mamo tudi supermene, to pa ni kar tako.

  25. ervinator pravi:

    Aja: “Kaj pa, zavedam se da je to zelo drzna hipoteza, zato se vnaprej opravičujem, če pripovedujejo, tisti, ki pač pripovedujejo, o zabavnih prigodah, ker so se dejansko zgodile, ker so bili mladi, ker so našli prijatelje z različnih koncev YU, se pogovarjali, debatirali itd.”

    Zakaj drzna hipoteza? Ni vse laž, kar natolcujejo ribiči, pardon, bivši vojaki JLA. Ampak kaj slabega ne samo, da ne povejo, pač pa dejansko pozabijo. Tako pri večini ljudi deluje psihološki obrambni mehanizem. Kot sem napisal, ljudje smo nagnjeni k temu, da slabe stvari pozabljamo, na drugi strani pa obujamo – in se hvalimo z njimi – le lepe.

    “Aha, v nasprotju z mladimi antinostalgiki, med katere domnevam sodiš sam,”

    Narobe domnevaš.

  26. TriPhase pravi:

    @ smoger: Ti bom kar jaz odgovoril: Ni isto. Tako kot žvečenje čigumijev ni isto, tako kot grickanje bobi palčk. Tek pa še zdaleč ni isto. Ni vse v navadah ki jih imamo, je tudi v lastnostih nekih navad. Zakaj pa ne gre človek na mraz teči namesto jutranje kave? Isto škodi, isto si lahko zasvojen.

    No, sem kadilec, in se z vsem napisanim strinjam. Razno v Jazz klubih. Tam je pa stvar zaradi ambienta (meni) drugačna.
    Ampak, to res drži: Ven na mraz na čik, potem pa nazaj notri. Je boljše celo za nas.

    LP

    LP

  27. TriPhase pravi:

    Ne me narobe razumeti. VSI kadilci vemo da je škodljivo. Tako kot vsi ki pijejo kavo, jedo McDonalds in pijejo pivo…
    Ampak če se ne pretirava, vzameš v zakup.

    LP

  28. smoger pravi:

    TriPhase: Če bi bilo isto, ne bi tega predlagal.

  29. Simona Rebolj Simona Rebolj pravi:

    “Po treh letih skratka ne morem reči nič drugega kot to, da je edino normalno, da je kajenje v lokalih prepovedano.”

    Ja, okej, ampak kam neki oziraje na zdrav razum potem paše naslednja izjava?

    “Res pa je, da še danes mislim, da bi bilo mogoče zagotoviti dosledno in higienično ločevanje kadilskih in nekadilskih prostorov vsaj v restavracijah.”

    Saj samo za to je šlo. Za vprašanje demokracije, pri čemer je temu ustrezno velikemu prostoru omogočena ločenost prostorov in dosledno preverjanje delovanja ločevanja. Pri tem ne gre samo za lokale, ampak tudi za druge inštitucije, kjer je nerazumno, da je na primer prepovedano neki firmi določit neko sobico kot kadilsko. Najbolj nerazumna od vsega pa se meni zdi teza, da kot najbolj sporno omenjaš restavracijo, češ, vsaj tam bi lahko dovolili ločenost prostorov. Halo???? Kjer se kuha in streže hrana je najbolj normalna absolutna prepoved kajenja, precej manj normalna je popolna prepoved v diskoteki, kamor hodijo ljudje predvsem popivat in pokadijo kakšen cigaret še tisti, ki sicer kadilci niso, takoimenovani vikend kadilci naprimer. Ampak okej, saj obstajajo nočni klubi s kadilnicami, ki so primerno opremljene, le malo jih je, ki bi se jim zdelo vredno financirat ta predpogoj. Se pa po opažanjih kar splača. Ker tako upogljivih in prilagodljivih Markotov le ni tako veliko na svetu, ki zadevo doživljajo takole:

    “Sčasoma mi je prešlo iz navade, da v zaprtem prostoru kadim, zato v kadilskih lokalih v tujini sploh nisem več prižigal cigarete.”

    Ja, vemo, človek navade pač. Če bi živel nekaj mesecev v Sudanu, bi še nekaj let tudi v Sloveniji jedel samo v parku na tleh z rokami. Dober podatek o svojem značaju za morebitne prihodnje delodajalce … haha …

    “Nikoli pa ne bom zatrdno vedel, ali so mediji morda namerno vabili ljudi, ki o pozitivnih plateh kajenja v glavnem niso znali povedati nič artikuliranega, da bi pomagali pri sprejetju zakona.”

    O, ja, zelo verjetno res. Vabili so takšne, ki tudi artikulirano niso znali povedat nič uporabnega. Tudi artikuliran Marko Crnkovič, ki je soglasno z Jelinčiče v zameno za zavrnitev protikadilskega zakona predlagal drastično podražitev cigaret v imenu preprečevanja kajenja in s tem nehote ali hote sporočil, da bi morali cigareti postat še večji simbol luksuza, kot je že itak, kar izpade kot še eno izmed preprečevanj pravice do “užitka” preko omejevanja dostopnosti dobrin revnim za razliko od premožnejših. No, ali pa spodbujanja, da ob strastno kadilskem očetu, ki se morda edinemu užitku v lajfu ne bo odpovedal kljub skromnim dohodkom, otroci ostanejo brez nove šolske torbice. Jako pametno.

  30. chef chef pravi:

    Res, jazz klubi bi morali biti edina izjema.

  31. nuky pravi:

    “V Ameriki alkoholikom ne izvajajo transplantacij.
    Tudi pri nas še pride kaj na vrsto. Najprej reforma, potem pa vse ostalo.”

    Najboljše da kar vsakemu ne, ki je imel drugačno življenje kot ti an?

  32. Moni pravi:

    Izgleda ni teme, da se nebi prifuknjena vešča začela na veliko usajat.

  33. Katarina pravi:

    … debilni argumenti…. ovce, ki se strinjamo z vsako odločitvijo vlade….KAKOR SE VZAME, KAKOR SE VZAME!

    Tudi mene bi kot mamo – nekadilko iz Sartra potegnjena diplomacija premaknila; sploh, če bi jo uporabil sin v JLA. Marko, odlična taktika, kako prepričati mamo glede kajenja. In: ODLIČNO pišeš!!!!

    Če človek spremeni mišljenje in to argumentira, po moje ima hrbtenico in POGUM.

  34. Spark pravi:

    MARK,MARKO ti si kot drobna zastavica na drogu. Vedno se obrne tja kamor piha veter.

  35. Uggs boots on sale pravi:

    The lightweight soles of these uggs boots have excellent traction in almost any terrain. You will make your feet most comfortable once you have settled into a pair of these sumptuously comfortable uggs boots! What’s more, there are many different styles Uggs boots on sale on the Uggs outlet store to meet you needs. Please do not hesitate to buy Uggs boots for the coming winter.

  36. CHEAP GUCCI SHOES pravi:

    The sneaker is made of corduroy, denim and suede perf. You will definitely like this kick. gucci belts The denim used in the wall of the extension nozzle to the cheap gucci shoes bottom of the upper wall. Search cheap lv men’s belt The perforated leather – perf nubuck used in the nose and part of the shoe heel. Velvet cheap gucci belts for men is the list of lace. Both eyes of sneakers are available in red with a big replica gucci loafers day finally Patta language. Language and investment for the start of curdoroys gucci shoes for men black shoes too. The shoe is on 28 November, will be published. I can not wait to get my hands on this cool kicks!

  37. UGG boots sale pravi:

    It’s funny how we adopt words and adapt our lexicon to the times. This is a very useful slant on things.UGG boots sale

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.