iPad za telebane

Sreda, 10. februar 2010

Ali bo Applov iPad rešil globalno časopisno in revialno industrijo pred propadom in zraven še redefiniral knjižno založništvo, knjigotrženje in načine branja? Čeprav nedvomno v to verjame, tega niti sam Steve Jobs ne ve zatrdno — kako bi torej vedel šele jaz? Seveda pa to nikomur ne more pokvariti optimističnega razpoloženja. Lahko smo zadržani, a niti v tem primeru ne moremo mimo dejstva, da je iPad pogumen poskus, kako hirajoči tiskarsko-informativni ter kulturno-razvedrilni dejavnosti ponuditi nov način distribucije in konzumacije, ob katerem bi bilo mogoče razviti vzdržen poslovni model.

  • [Zgornji, uvodni odstavek je v Dnevnikovem Objektivu iz neznanih razlogov manjkal. Zgoraj screenshot mojega iPhona (v zaklenjenem stanju). Z ilustracijo je bil opremljen članek v (online) reviji Slate (glej: Viri). Njen avtor je Mark Alan Stamaty.]

Vprašanje, ali iPadu to lahko uspe, je deloma tehnične narave, deloma pa kulturno-ekonomske. Uspešen bo, če bo z uporabniškimi značilnostmi in zmogljivostmi prepričal ljudi, da je konzumacija medijev na tej napravi dovolj prijetna, praktična, informativna, ekonomična, racionalna in nenazadnje vredna plačila v približno takšnem znesku, kot smo ga (bili) vajeni odšteti za informacije na mrtvih drevesih.

Kot praktičnega človeka in zapečkarja pa me prevsem zanima, ali bo iPad kaj koristil medijem v Sloveniji. Zato se naj za začetek pozabavam s s statusom in recepcijo Appla in iPada v Sloveniji oz. njegovimi možnostmi in imidžem pri nas.

Do prejšnje sobote, ko so svetovni mediji — in to še zdaleč ne le internetni! — že najmanj dva dni zasipavali svetovno javnost z novicami o predstavitvi, komentarji o zmogljivostih in (potencialni) funkcionalnosti iPada, follow-upi o reakcijah konkurence in medijske industrije, strokovnjakov in navadnih uporabnikov ter background zgodbami o Jobsu in odpirajočih se frontah na relaciji Apple–Google, Apple–Adobe, Apple–Amazon.com, je slovenskim medijem uspelo objaviti le en in pol resnejši in kolikor-toliko obširen tekst o iPadu. Polovičnega (ker je v kolumni šlo tudi za druge teme) sem napisal sam pred tem tednom dni prav tukaj, drugega (“pravega”, “celega”) pa Lenart J. Kučić v Sobotni prilogi Dela.

Značilno za Delov članek — ne za avtorja, temveč za Slovence, za lektorje, za to psihopatsko slavistično obsedenost s prilagajanjem pravil čez trupla — pa je, da so vsi omenjeni Applovi izdelki, njihove (zaščitene) blagovne znamke s predpono i- (iTunes, iPod, iPhone, iPad) zapisane kot Itunes, Ipod, Iphone, Ipad!

Današnja industrija in kultura blagovnih znamk sta polni včasih res bizarnih pogruntavščin, ki so namerno skregane z običajnim pravopisom (na čelu z angleškim), vključno s pravili (vrstnega reda) velikih in malih črk (glede na presledek med besedami). Če odštejem Nintendov Wii, so moji siceršnji favoriti v tej marsikdaj debilni disciplini avtomobili: SsangYong, (kia) cee’d in (nissan) qashqai. (No, prav: tudi pri Renaultovem modelu vel satis moramo imeti prav poseben razlog (ali dva), da nam zveni domače.) Ali bi se slovenščina morala temu prilagajati po svoje? Ne vidim razloga za to. iPhone, iPod, iPad niso prepoznavne blagovne znamke le v svoji fonetični podobi in ne le v Applovi zaščiteni tipografiji in v določenih velikostih, barvah in proporcih, temveč tudi v ortografskem smislu, z v oči bijočo stično malo začetnico pred inicialko. Če vidim napisano Iphone (ali tudi IPhone), vidim napako. Predvsem pa ne vidim nobenega razloga, da bi se lektorji kapricirali in težili, da na začetku stavka oz. besede ne sme in ne more biti mala začetnica in šele potem inicialka. Še več! Delov lektorat je Applove blagovne znamke spremenil brez razloga, saj po slavistični logiki ne bi smeli sredi stavka zapisati niti Ipad, Iphone, ker imen izdelkov (četudi so blagovne znamke) v slovenščini ne pišemo z veliko. S tem se načeloma strinjam — vendar s pripombo, da je to pravilo treba pred obličjem sodobnega potrošništva nujno revidirati, saj ni več tako jezikovno logično kot doslej. Predvsem pa se mi zdi to preneumno zato, ker nas lahko lastniki tujih blagovnih znamk po drugi strani po mili volji posiljujejo s tujimi jeziki v reklamnih besedilih (in to celo s slogani, ne s trademarki) — recimo VW: Das Auto. Škoda: Simply clever. Zdi se mi škandalozno, da imajo za to vso pravno podlago v slovenski zakonodaji. Medtem pa picajzlarsko omejeni lektorji kao rešujejo, kar se rešiti dá, s potvarjanjem obstoječih in uveljavljenih blagovnih znamk.

Najbolj ažurni so bili sicer v Dnevniku. Neznan genij je oksimoronično — namreč s svetovljansko zaplankanostjo — že dan po predstavitvi na internetni strani zapisal: “Pisali smo že o iPadu, na predstavitev katerega so Američani čakali s takšnim navdušenjem, kot Slovenci čakamo na SP v nogometu.”

A kaj vendar govorim o ažurnosti? Na Twitterju smo začeli razpravljati o iPadu že dan prej, nadaljevali na dan D do večernega overloada, ko je cel kup ljudi spremljal prenos v živo na TwitLive in vrsto live blogov iz kulturnega doma Yerba Buena v San Franciscu in tvital do onemoglosti. Na Twitterju sicer ni ravno prevladovala skepsa, se je pa seveda hitro pokazalo, kaj ljudje zamerijo Jobsu in njegovim pogruntavščinam.

Krona slovenskih reakcij na iPad pa je bil komentar nekega anonimnega idiota na mojo kolumno na Dnevnikovi internetni strani. Takole je zapisal: “Uporabniki Maca in podobnih precenjenih tehnoloških igrač so nekaj takega kot homoseksualci med filozofi v stari Grčiji. Oni niso bili homoseksualci zato, ker bi jih privlačil isti spol, ampak zato, ker niso želeli biti takšni kot navadna raja. Želeli so biti drugačni.”

  • Apple pod Slovenci

Apple je v prvem (fiskalnem) kvartalu leta 2010 prodal 100 % več iPhonov, 33 % več računalnikov in 8 % manj iPodov kot v istem obdobju lani. Kljub temu je imel v Q1 kar 15,68 mrd USD prihodkov in s tem 3,38 mrd USD dobička — kar je oboje Applov rekord. Recesija? Za Apple že ne.

Kljub svojim nespornim tehnološkim in finančnim uspehom pa je Apple Inc. svetovni market leader le v prodaji glasbenih predvajalnikov (in digitalne glasbe), še zdaleč pa ne v računalništvu. Leta 2009 je svetovni delež Applovih računalnikov, ki so dostopali na internet, znašal 9,68 odstotka (oz. nekaj čez 10, če prištejemo še iPhone), medtem ko je delež naprav, ki delujejo na Windowsih (vključno z Windows Mobile mobilci) znašal 88,7 odstotka.

Delež Macov v Sloveniji je po podatkih IDC lani znašal 4,1 odstotka. Razlogi so evidentni. Prvič so Applove naprave v povprečju dražje od računalnikov drugih proizvajalcev. Dražje so povsod, toda v Sloveniji je to bolj odločilen faktor. A tudi če ne bi bile dražje, se delež verjetno ne bi bistveno povečal. Povprečen slovenski uporabnik ne bi uporabljal Maca niti v primeru, če bi mu ga ponujali za isto ceno kot HP-ja, della ali lenova, saj ima v glavi kup predsodkov, ki segajo od zmogljivosti do imidža. On hoče imeti računalnik, ki mu bo nudil veliko sadomazohističnih užitkov ob masturbiranju na nastavitve, nalaganje in posodabljanje programov, odpravljanje hroščev in izogibanje virusov itd. itd. Hoče imeti računalnik, ki mu bo že s številskimi podatki o zmogljivostih vzbujal zaupanje, ne da bi se sploh poskusil zanesti na lasten občutek in izkušnjo.

A to še ni vse. Vsak slovenski uporabnik računalnikov, ki je za Mace že kdaj slišal, za nameček gleda nanje s prezirom. In kot da niti to ne bi bilo dovolj, gleda s prezirom celo na Mac uporabnike! Spor med uporabniki Macov in Windows računalnikov je po vsem svetu ponarodela polarizacija, ki pa vendarle ostaja na nivoju tehnične folklore in družabne zabavljivosti. V Sloveniji pa ne. Slovenski uporabniki Windowsov Mac uporabnikom zamerijo izbiro računalnika kot osebni napad nase in kot osebno, človeško, socialno, skorajda moralno pomanjkljivost. Slovenski Mac user v očeh pisijaša že ne more biti kaj prida — vsaj dokler ga nemara osebno ne spozna —, ker da je to kupovanje teh precenjenih, predragih igračk za velike fante navadno preseravanje in zgolj želja, da bi izstopal iz povprečja za ceno tega, da na svojem računalniku ne more nič pametnega narediti (pa saj tudi nima kaj).

Tudi Mac userji si svoje mislimo o pisijaših, vendar to le redko naglas povemo — razen če pokroviteljsko ne presodimo, da je treba odpreti oči kakšnemu labilnemu PC nesrečniku.

Oni drugi pa ne. Tako kot potomci ali privrženci partizanov nikoli ne zamudijo priložnosti, da potomcem ali privržencem domobrancev vržejo naprej moralno oporečnost le-teh — in obratno, seveda —, se tudi Windows userji delajo kar naprej tako pametne, da se kadi. Še posebej, ko Apple dá na trg novo napravo. Tudi ko je Apple predstavil iPod, je bil vsak slovenski online PC kmet bolj pameten od Steva Jobsa. Pa da ni Flash playerja, pa da ni kamere, pa da ni USB vhoda, pa da je prevelik ali premajhen in pretežek, pa da je vse skupaj le nateg, pa v rit si ga naj vtakne, pa da lažejo glede baterije, pa da je itak blefer, pa ne vem kaj še.

V okolju s takšno tehnično kulturo je zato logično, da se bo vrlim uporabnikom zdel poken — čemur ne morem reči drugače kot tamagoči za skonektane odrasle — bistveno bolj uporabna naprava kot iPad.

Ampak ali ne govorimo tu o medijih?

  • Medijska računica

Slovenski tiskani mediji so se v boljših časih na tem hočeš-nočeš omejenem trgu kar solidno znašli. Tudi v časih krize jim ne gre slabše kot tistim na velikih trgih. Bojim pa se, da se bo to neprijetno dejstvo poznalo vedno bolj, ko bo prehod od poslovnega modela mrtvih dreves k poslovnemu modelu (izključno) elektronske distribucije postal neizogiben. Blizu 200 prodanih izvodov dnevnih časopisov na 1000 prebivalcev je pri slabih 50 milijonih evrov oglasnih prihodkov še nekako zneslo. Toda koliko “izvodov” bo nekoč distribuiranih po elektronski poti in koliko bodo znašali oglasni prihodki?

Pustimo ob strani vprašanje, kako in kdaj se bo oglaševanje preselilo na internet. Toda recimo, da se bo, če in ko se bo preselila najprej distribucija. Predpostavimo, da bodo nekega dne tudi slovenski bralci za branje časopisov in spremljanje drugih medijev uporabljali računalniške tablice. Koliko jih bo imelo iPad? Po ceni 500 evrov? Deset tisoč? Številka se zdi neverjetna, čeprav je s stališča izdajateljev zelo majhna. Verjetno bi rabili najmanj desetkrat več uporabnikov. Kdo bo to kupil? Predpostavimo, da se bo v naslednjih letih cena iPada znižala in da bodo na trg prišle tudi druge, cenejše naprave. Ali lahko pričakujemo, da bo povprečna cena tablic nekoč — čez nekaj let, pet ali deset? — znašala samo še 100 ali celo le 50 evrov? Morda. Toda morda bo za šparovne Slovence — ki se tako spontano kot s pomočjo neprijaznih časopisov samih od branja le-teh vztrajno odvajajo — tudi to preveč.

Kaj pa če se bodo časopisni izdajatelji in tudi drugi mediji morali začeti zatekati k marketinškim prijemom, ki so se jih doslej posluževali operaterji mobilne telefonije? Da bodo v zameno za naročnike morali začeti subvencionirati računalniške tablice, kot operaterji ponujajo cenejše, napol zastonj ali zastonj telefone? Je to kakšna smiselna računica? Kako pripraviti recimo vsaj četrt ali nemara pol milijona ljudi, da si omislijo računalniško tablico, pri tem pa jih v zameno za subvencionirano napravo prisiliti, da plačajo vsaj en evro ali morda dva na dan za konzumacijo vsebin? To bi zneslo med 75 in 300 milijoni evrov prihodkov od prodaje na leto — in če k temu prištejemo še enkrat toliko oglasnih prihodkov, bi ta model navsezadnje še pil vodo. Ne smemo namreč pozabiti, da celoten slovenski oglaševalski kolač znaša okrog 500 milijonov evrov (bruto) — pri čemer je delež tiska (dnevniki, priloge, revije) blizu 150 milijonov —, in da bi se del 300-milijonskega zneska, ki ga zdaj pobirajo televizije, tudi preselil na internet (oz. na tablice). Seveda pa bi za to morali mediji preseči medsebojne, tako rekoč naravne konkurenčne pomisleke in ustanoviti nekakšen konzorcij za prehod na digitalno distribucijo, od katerega bi lahko vsi pobirali koristi.

Pol milijona uporabnikov iPada v Sloveniji? No, katerekoli tablice?  Zveni neverjetno. Vendar priznajte, da si pred dvajsetimi ali še petnajstimi leti prav tako niste mislili, da bo nekega dne imel vsak človek mobitel!

Sam verjamem, da bo iPad uspel. Za poslovno uspešnost Appla se sploh ne bojim, a to na tem mestu niti ni bistveno. Postal bo obvezna oprema vsakega konzumenta medijev: tako kot je bilo nekoč pomembno že na zunaj, kateri časopis ste si zatlačili pod pazduho in šli čez mesto, bo zdaj iPad postal statusni simbol, s katerim boste dajali vedeti, da ste moderen in praktičen bralec in gledalec medijev. Nimam nič proti, da bo postal modna muha. To bo spodbudilo še druge proizvajalce, da bodo tudi oni dali na trg nekaj podobnega.

Internetne strani imajo bralno logiko, ki so jo mediji kolikor-toliko osvojili. A tudi v najboljših primerih branje in gledanje (in poslušanje) ne dosegajo uporabniške izkušnje pri klasičnih tiskanih in elektronskih medijih. Konzumirati medije na internetu je po eni strani bolj praktično zaradi tako rekoč neomejene časovne in prostorske razpoložljivosti virov in dodatnih informacij, po drugi pa fizično nikakor ni tako komot kot branje časopisa ali gledanje televizije. Se opravičujem za izraz komot: s tem nočem trivializirati medijskega konzuma, toda komoditeta je dejansko nekaj, na kar smo v letih hitrega razvoja IT tehnologij prepogosto pozabljali — ali pa smo si jo začeli razlagati povsem drugače kot poprej. Seveda je komot biti na počitnicah ali na študiju v Avstraliji in brati novice iz Slovenije ali komunicirati s starimi prijatelji. Seveda je komot poslati služben email iz laptopa, ki ga na plaži povežemo prek mobitela. In seveda je komot srebati kavo v zajtrkovalnici z brezžičnim omrežjem in z iPhonom prečekirati današnje časopise in video novice.

Toda ali je to res komot? Desktop računalnik je tako rekoč vedno nekje drugje, potem pa še moramo sedeti na stolu za mizo, kot da smo v službi. Prenosniki tehtajo od dveh kil navzgor in jih vendarle nimamo kar naprej pri sebi (če jih sploh imamo). Mobiteli so priročna zadeva, toda ali lahko kdo pri zdravi pameti — in še tako zdravim vidom — trdi, da je branje in gledanje po internetu na tako majhnih ekranih komot? Še več! Internetna izkušnja na iPhonu je po zaslugi ta malega Safarija (še bolj kot ekrana) neprimerljiva z brskanjem na manj naprednih telefonih. To delam vsako jutro, to je zame že ritual, kot sem nekoč bral redno časopise. Toda ali je to res komot? Imam občutek, da se mi je v zadnjih desetih letih — odkar so mobiteli postali kolikor-toliko zmogljivi, odkar so dobili večje, barvne zaslončke, in odkar so tako ali drugače povezljivi z internetom, vid vidno poslabšal. (Je tudi to oksimoron?) Pa se nisem branil telefonov z velikimi ekrani!

Vsaka dosedanja konzumacija medijev na digitalnih napravah — stacionarnih ali mobilnih — je bila fizično neprijetna, naporna, nenaravna. Nenaravno je sedeti za pisalno mizo in brati časopis ali gledati televizijo z ekrana. Nenaravno je prenašati medijsko napravo, majhno in lahko kvečjemu po kriterijih prepričevalno-pridajnih strategij in v primerjavi s tistim, kar stoji na pisalni mizi. Nenaravno je brati tako majhne črke, da na triinpolpalčnem zaslončku — neverjetnem le zato, ker smo še deset let nazaj imeli enopalčne in enobarvne! — vidimo kar cel odstavek ali približno sto besed. Vse to nas je iz leta v leto fasciniralo samo zato, ker so prej nemogoče stvari, o katerih sploh nismo sanjali, postajale mogoče. Bili smo tako navdušeni, upravičeno navdušeni nad tehnologijo, ki nam je v marsičem olajšala življenje in povečela storilnost, da se nismo pritoževali nad tem, da to pravzaprav sploh ni bilo tako komot.

  • Renesansa računalništva

iPad lahko tu veliko pripomore. Njegov format je dovolj velik, da bo omogočal v pravem pomenu besede udobno branje in gledanje, obenem pa je dovolj majhen in lahek, da ne bo motil pri gibanju in prenašanju in da ne bo zahteval nenaravnih ali vsaj posebnih telesnih položajev med uporabo. Da ne gre v žep? Seveda ne. Ampak pozabite že enkrat na žepe. V čem je ta fascinacija ljudi z vžepljivostjo — da lahko stvar spraviš v žep? To je še huje, kot da iPadu zamerijo, da nima kamere! Le kaj bi z njo? Jih še nimate dovolj? Kakorkoli, latinski pregovor omnia sua secum porto drži dandanes bolj kot kadarkoli. Vendar pozornim, klasično izobraženim bralcem ne bo ušlo, da žepi tu sploh niso omenjeni.

Še več! Šele naprava, kakršen je iPad, zna omogočiti zlitje fizičnih gibov, kakršnih smo se navadili pri branju časopisov in knjig in upravljanju z daljinskim upravljalcem televizorja. Prednost klasičnih medijev pred računalniki je v tem, da so za ukaze vedno zadoščale minimalistične kretnje rok — listanje strani, majhen premik stran ali k sebi, levo ali desno, ali preprosti pritiski na nekaj gumbov daljinca, ki si niso bili več kot nekaj centimetrov vsaksebi.

Touchscreen ni nova zadeva, vendar jo je v funkcionalni obliki populariziral šele Apple s približno osemdesetimi milijoni prodanih iPhonov in iPod Touchev. iPad je še korak naprej: deloma zaradi velikosti, deloma pa zaradi tega, kar bi naj z njim počeli. Flipanje, listanje, skrolanje, zumiranje, odpiranje aplikacij, datotek, menijev z enim dotikom prsta je na tej površini skoraj podobno lahko kot za otroka, ki pri enem letu starosti nagonsko ve, kako naj obrne list, ne da bi ga kdo učil, in za otroka, ki zna pri treh letih polistati po iPhonu, izbrati priljubljeno igrico in dojeti ukaze v nekaj poskusih max. To je to, čemur je danes popularno reči “intuitivno”. Na dotik občutljiv ekran je trenutno največji možni približek listanju potiskanega papirja. Po drugi strani pa je iPad z razmerjem med dimenzijami zaslona in oddaljenostjo od oči — torej z velikostjo, izraženo z ločnimi stopinjami —, točno ta tako rekoč naravni velikostni razred, kakršnega smo navajeni pri gledanju televizije v dnevni sobi. Ljudem, ki računalnik že uporabljajo, se sploh ne bi bilo treba učiti uporabljati iPad. Tistim, ki ga ne, pa učenje — za razliko od uporabe klasičnega, tipičnega računalnika — ne bi bil noben problem.

Tudi računalniške tablice na dotik niso čisto nova zadeva, vendar se doslej niso prijele. Bistveni razlog ni ta, da so bile manj premišljeno zasnovane za intuitivno uporabnost kot iPad. Bistveni razlog je po mojem ta, da je računalniška industrija, sledeč prevladujočim uporabniškim navadam — čeprav jih je nedvomno tudi sama ustvarjala in usmerjala —, dajala na trg precej kontraintuitivne naprave. Navidez je uporaba računalnikov in (drugih) mobilnih naprav postajala vedno preprostejša, a le za tiste, ki so tehnično kulturo računalnikov že osvojili in novosti sprejemali kot reševanje starih problemov, pri čemer pa so nastajali vedno novi in novi.

In vendar: pri vsem tem neslutenem tehničnem napredku pa so računalniki kljub vsemu še vedno konfiguracija nekoč voluminozne, danes pač bistveno manjše, tanjše, malo bolj človeško (čeprav večinoma stereotipno) zdizajnirane škatle z zaslonom, ki ga komandiramo s tipkovnico in miško. Računalniki zmorejo bistveno več. Bistveno več ljudi jih uporablja. Bistveno več je programov. Bistveno več je programerjev. Bistveno večja je razlika med tem, kar vzamemo iz škatle ob nakupu, in tem, kar potem dejansko uporabljamo. Bistveno več si nalagamo na računalnik, ker hočemo povečati njegovo uporabnost in svojo storilnost (in/ali zadovoljstvo ob uporabi). Bistveno več je ljudi, ki jim uporabniki posredno ali celo nevede dovoljujemo, da se nam vtikujejo v računalnik. Vse to je postalo normalno, norma. Čeprav proizvajalci tržijo izdelke s sugestijami, čému naj bi naprave služile, nas v bistvu prepuščajo lastnim potrebam, pa tudi fantazmam o doseganju učinkov s pritiskanjem na gumbe namesto z resnim delom.

Zato Applov iPad pozdravljam. Prepričan sem, da je to prava smer razvoja uporabnega računalništva, smer minimalistične preprostosti, čiščenja odvečne navlake, fokusa na bistvene opravke, in da je iPad le prva naprava za tiste, ki jih računalniški friki že od nekdaj kličejo telebani. Ti so bili vedno za nekaj prikrajšani in celo zasmehovani. Šele z njihovo integracijo v računalniško skupnost bo uporaba računalnikov postala res popularna in prijetna in drugačna od tiste, ki jo že desetletja diktira tehnično arogantna elita. To pa je tudi pogoj, brez katerega računalniki ne bodo koristili medijem, ampak jih bodo samo še naprej najedali.

Dnevnikov Objektiv, 6. 2. 2010

  • Viri:

Raje kot v samem tekstu navajam linke posebej — pa saj niti ne vem, kje točno bi jih. Kronološki vrstni red teče od starejših objav k recentnejšim, ni pa popolnoma zanesljiv.

Derek Powazek: What I Hope Apple Unleashes Tomorrow [blog].

Brad Stone, Stephanie Clifford: With Apple Tablet, Print Media Hope for a Payday (The New York Times).

Jose Antonio Vargas: Steve Jobs and Apple iPad Tablet — It’s the Content, Stupid! (The Huffington Post).

Brad Stone: With Its Tablet, Apple Blurs Line Between Devices (The New York Times).

Chuqui 3.0: Some thoughts on the iPad… (blog).

Walt Mossberg: First Impressions of the New Apple iPad (blog).

Brad Stone: Three Reasons Why the iPad WON’T Kill Amazon’s Kindle (The New York Times Blog).

Luke Hayman: Five Ways the iPad Will Change Magazine Design (Pentagram Design).

Charlie Sorel: Ten Things Missing From the iPad (Wired Magazine).

The real reason why the iPad will be a success (Ultimi Barbarorum blog).

iPad: forget the old people — it’s a chick magnet (Ultimi Barbarorum blog).

Stephen Fry: iPad About (blog).
Fraser Spears: The iPad’s future shock (MacWorld).
Nicholas Carr: Hello iPad, Goodbye PC (blog).
Tablet Computing: The Book of Jobs (The Economist).
Andy Ihnatko: Hands-on with the Apple iPad — it does make sense (Chicago Sun-Times).
Arnold Kim: Steve Jobs at Apple Town Hall Meeting on Google, Adobe, Next iPhone, 2010 Macs and More (MacRumors.com).
John Gruber: The iPad Big Picture (Daring Fireball blog).
Luke Wroblewski: Are iPad’s Limitations Design Decisions? (LukeW blog).
Charlie Brooker: iPad therefore iWant? Probably. Why? iDunno (The Guardian).
Jeremy Horwitz: Apple’s iPad, From Unfair Criticisms to Valid Concerns (iLounge).
Sarah Perez: Analysts on the iPad: It’s a Winner (Read Write Web).
Stowe Boyd: Will The iPad Cause The Return Of Long-Format Journalism? (stoweboyd and the /messengers).
Jay Yarow: Steve Jobs Says Book Publishers Hate Amazon’s Kindle (Sillicon Valley Insider).
Wilson Rothman: The iPad Is The Gadget We Never Knew We Needed (Gizmodo.com).
Mario García: iPad possibilities: click, pay, read (García Media, The Mario blog).
Ken Doctor: What the iPad Could Mean for the News Business (Seeking Alpha).
Tricia Duryee: Taking A Deeper Look At Media’s Appetite For The iPad (paidContent.org).
Farhad Manjoo: Computers Should Be More Like Toasters (Slate.com).
  • Nekatere medijske aplikacije za iPhone. Poiščete si jih lahko v App Storu.
Kolumna Gail Collins v NYT.
Kolumna Gail Collins v NYT.
Newsy.
Newsy.
Guardianova “vstopna” stran.
Guardianov članek.
Naslovnica GQ.
Članek v GQ.
Ilustracija v GQ.
Članek v Le Monde.fr.
Članek v Huff Postu.
BBC World News Reader.
ComicX
  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Sreda, 10. Februar, 2010 ob 01:00 v kategoriji iPad, iPhone.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

83 komentarjev na “iPad za telebane”

  1. Nipple pravi:

    Ha ha, ni boljše antireklame za Apple kot je bil-bi-rad-novinar Crnković!

    “Uporabljaj imac, ipod, ipad ali ifon in svetu boš pokazal, da si idiot.”

  2. marš na drini marš na drini pravi:

    problem firme apple je predvsem v tem, da s svojo filozofijo ogroža kar nekaj vrednot, ki so se izoblikovale skozi digitalno revolucijo. v bistvu predstavljajo nek zelo totalitarističen model dojemanja tehnološkega razvoja, zato tudi ne preseneča, da v zadnjem času velikokrat zasledim primerjave med kitajsko in apple, kjer je vse podrejeno dobičku in popolni kontroli. mislim, da jih bo google na dolgi rok ravno zaradi tega povozil, še posebej, ker so se začeli ukvarjat tudi s hardwareom. tudi imam občutek, da je apple v bistvu diktatura steva jobsa in da se bojo zadeve po njegovem odhodu zrušile podobno kot berlinski zid.

  3. Robert pravi:

    “Prepričan sem, da je to prava smer razvoja uporabnega računalništva, smer minimalistične preprostosti, čiščenja odvečne navlake, fokusa na bistvene opravke, in da je iPad le prva naprava za tiste, ki jih računalniški friki že od nekdaj kličejo telebani.”

    Zame je prava smer razvoja računalništva “great junction”. Torej nekaj, kar bo vse v enem: telefon, tv, gps, radio, mp-x, pc, i-neki, kamera, daljinec … skratka, vse živo, pod pogojem, da dodatke in konzole samo izbiraš in menjaš, kot metlice pri mikserju. Seveda brez kablovja, stalnega bivališča, ekspertnih znanj in tavanja po menijih, ki jih ne kapiram več … kdor bo naredil bolj preprosto in kompaktno, tisti mi bo prodal.

  4. Robert pravi:

    Aha – še to. mislim, da ipad ne bo rešil nič, po moje še sebe ne. Problem (ne-)branja cajtng je drugje.
    Tako kot recimo prehranjevalni, imamo ljudje tudi informacijski limit.
    Zanima me pač toliko kolikor me zanima in nič več. Včasih pa sploh nič. Preprosto ne rabim vedeti vsega.
    Nekaj preberem, nekaj slišim, nekaj mi drugi povejo … zakaj bi moral torej trošiti oči na nekem cajtngu ali celo večih, če me ne zanimajo.
    Torej … res ne vem zakaj bi kupil ta ipad.

  5. jaKove misli » Blog Archive » Časopisu, ki ima Crnkoviča, tudi ajPed ne bo pomagal! pravi:

    [...] 20100210: v bložni izpeljanki je Marko le imel možnost reč pretvoriti v spodobno oglasno sporočilo – saj veste: slika [...]

  6. NoMercy pravi:

    Sam sestavek: MC – bravo, twelve ponts :)
    Tema: upam, da od Appla kaj kane na tvoj TRR :)
    —————-
    O tehniki kot taki: na koncu pač najbolj (primitivni, neuki … masa potrošnikov) odloči kaj je sprejemljivo in kaj ni – vsak s svojim prispevkom v €, $ …

  7. Jasna pravi:

    Marko, ampak jaz sem teden dni preden je izšel tvoj članek Objektivu že vse prebrala o iPadu. Slovenski mediji zamujajo za teden. Slaba ažurnost? Ampak tvoj tekst je vsekakor special edition.

  8. janko pravi:

    Glede applovih “problemov” brezveze komentirati. Kdor je na svetu vsaj nekaj časa ve, da mu propad napovedujejo neprestano zadnjih 20 let in da je to stvar posmeha v forumskih vicih. Hkrati Applovci s predahi orjejo ledino in postavljaljo trende, ki se nato posnemajo – laptopi, osx, iphoni, itunesi itd. Kar se tiče iPada, vidim nekaj potencialnih problemov: držanje v rok: čeprav je lahek, ga je za razliko od laptopa treba ves čas z eno roko težkati, kar je treba potem primerjati s povprečno knjigo (za tiste, ki berejo); ni večopravilnosti – ali to pomeni naprimer, da ne bo možno poslušati glasbe med branjem časopisa? To bi znala biti večja pomanjkljivost. In tretjič, mazanje zaslona; o tem bodo več vedeli tisti, ki razne touchscreene uporabljajo že zdaj. Da bi imeli applovci apriori čistejše prste od pisijašev, je vseeno malo preveč elitistično pričakovati :-)

  9. chef chef pravi:

    Jaz vidim vrhunec in zaključek v Štoparskem vodniku po Galaksiji. Tako se bo ta norija končala. Če je to dobro ali ne, je drugo vprašanje. Definitivno pa problem medijev ni v tem, da so natisnjeni, ampak da se nikomur več ne ljubi brat. Pri tem pa tudi Ipad ne more pomagat.

  10. ales pravi:

    veliki tehnološki guru je pozabil, da lahko na PCjih laufa še kej drucga kot okna…

  11. winer pravi:

    fak stari….đobs vam lahko drek proda pa ga boste kupili in hvalili…ne moreš da verjameš
    tale tabla je krneki

  12. Robert L. Tuva pravi:

    Slaba polovica zapisa, prva gre o zapisovanju imen izdelkov in o odnosu med Mac in PC userji. Zakaj toliko v članku o čisto drugih stvareh?

    Ker gre napačen, recimo že kar debilen spelling ostro v oči, in ker se uporabniki različnih znamk praskajo zaradi nerazumevanje marsičesa v obeh taborih …

    Tudi Mac userji si svoje mislimo o pisijaših, vendar to le redko naglas povemo — razen če pokroviteljsko ne presodimo, da je treba odpreti oči kakšnemu labilnemu PC nesrečniku.

    Right. Give us a break, will you.

    … mislim skratka, sodi sem oboje prav dobro.

  13. jazst pravi:

    “Vsak slovenski uporabnik računalnikov, ki je za Mace že kdaj slišal, za nameček gleda nanje s prezirom. In kot da niti to ne bi bilo dovolj, gleda s prezirom celo na Mac uporabnike!”

    Vsak? Kaksno pretiravanje je zdaj to? Tukaj se ze zacne spor med PC in Mac User-ji, zacet s strani pisca, ki v tem tekstu obtozuje PC user-je taksnega obnasanja. “Vsak” PC User ima take predsodke. “Vsak” PC user je bedak.

    “Tudi Mac userji si svoje mislimo o pisijaših, vendar to le redko naglas povemo — razen če pokroviteljsko ne presodimo, da je treba odpreti oči kakšnemu labilnemu PC nesrečniku.”

    In tukaj to tudi na glas prizna. Se pravi, na glas pove tisto, o cemer trdi, da ne govori na glas.
    In tudi ce bi to bilo res, kaksen agrument je to, da je bolje slabo misliti in nic reci, kot pa nekaj na glas reci ? To je ravno prestrasena plehkost.

    ” Kakorkoli, latinski pregovor omnia sua secum porto drži dandanes bolj kot kadarkoli. Vendar pozornim, klasično izobraženim bralcem ne bo ušlo, da žepi tu sploh niso omenjeni.”

    In tukaj je omenjen latinski pregovor (in zanalasc ne preveden), ne zato, da bi z njim nekaj povedal, ampak da bi dal vedeti, kako je tisti, ki se ni ucil latinscine (ni klasicno izobrazen), manj vreden.
    Ni vazno nekaj povedati, vazno je imeti prav.

    Res nocem tezit, se opravicujem, ampak tele obcutke sem moral zapisat zato, ker se clovek pocuti napadenega, ko bere taksne tekste. Tu je takoj pridigano nam, nizjim, in kar je povedano, je resnica nekoga, ki vec ve in ima vedno prav.
    Oprosti, Marko, tak je ton tega teksta.
    In kako bos lahko preprical tiste, ki so proti iPadu, ce jih bos takoj na zacetku napadel, da so bedaki? Samo se utrdil bos njihovo pozicijo, pa ce imajo prav, ali ne.

    In, by the way, tudi sam sem v zivo gledal predstavitev iPada in sem Mac user, tako da tega nisem vzel osebno, me je pa vseeno zmotilo.
    Upam, da sem pokazal, zakaj. Nocem biti zaljiv, samo svoj vtis sem hotel izraziti.

  14. Mr. Mojo Mr. Mojo pravi:

    “Spor med uporabniki Macov in Windows računalnikov je po vsem svetu ponarodela polarizacija, ki pa vendarle ostaja na nivoju tehnične folklore in družabne zabavljivosti.”

    Kaj je “Windows računalnik”? Domnevam, da si mislil PC, vendar je Windows samo en izmed operacijskih sistemov, ki lahko laufa na PC-jih. Daleč od tega, da bi bil fan Windowsov, ne uprabljam jih, če ni nujno, definitivno pa jih lažje prenašam kot Mac OS (ali Mac OS X). Prav tako mi je fleksibilnost arhitekture PC-jev in relativna zmogljivost glede na ceno več kot zadosten razlog, da Macov ne povoham niti od daleč.

  15. opazovalec pravi:

    Hecno tole komentiranje Mac vs Pc.Jaz sedim pred obema in lahko rečem,da za posel, ki ga delam in , ki je kar povezan s stalnim napredkom lahko ugotovim, da so trenutno softverske rešitve in tudi hardverske vsaj za 40% pred rešitvami na Mac-u.ŽAL!! V prid Macu je edino stabilnost in hardversko večja zanesljivost sistema, ter za tiste , ki morajo biti z kompom nenehno prvezani na net boljša nedotakljivost. V mojem primeru za delovno postajo center vsega v povezavi s poslom in napredkom PC, za pisarno, internet in ostalo Mac. Skratka dosti je odvisno s čim se baviš in čemu je namenjena tvoja mašina.Če rabiš le to samo za lapanje po netu in kot fensi igračko,ki dela dokler ne umre(kot se to reče za Maca)je vsekakor Mac prava izbira. Glede iPada pa še malo počakajmo, kdo se bo priklopil na ta vlak, kajti samo od tega je odvisen končni uspeh geđeta.

  16. chef chef pravi:

    Meni je tale spor enako trapast kot paberkovanje po slovenskih gostilnah glede kakovosti različnih avtomobilskih znamk. Večina bo seveda trdila, da je Volkswagen boljši, ker je tehnološko napreden, ljubitelji italijanskih znamk pa bodo odmahovali z roko, češ, VW je za kmetavze (enako kot PC, heh?) oz. za rajo, medtem ko je Alfa lepši avtomobil s kao boljšimi voznimi lastnostmi, vsekakor pa bolj primeren za pozo, če seveda ni lastnik iz kakšne vukojebine, kjer prisegajo izključno na Nemce.

    V bistvu je vseeno – gre samo za jebene računalnike. Zakaj bi kogarkoli prepričevali v karkoli? Jaz se Appleovih izdelkov niti pritaknem ne več. En Ipod je bil dovolj, enodnevna izkušnja z Iphonom tudi. Ampak da bi zato, ker mi je Apple eno navadno sranje, pisal cele traktate, mi še na misel ne pride.

    In seveda, kompliciranost in ranljivost PC-jev mi gre izjemno na jetra.

  17. smoger pravi:

    @chef: Zgornji tekst je OGLAS ZA iPAD in APPLE. Tle je stvar kristalno jasna.

  18. Dijana pravi:

    Mac userji ze vemo: applovi izdelki so user friendly in delajo leta in leta. Virusi, registri, dll fucking datoteke, instalacije in deinstalacije, mrezne nastavitve, en kup microsoftovih erorjev, ki jih se google komaj shendla, kaj je ze to? Aja, tista razlika v ceni med PC in Macom, pa se Maca ti za ta denar zapakirajo v zelo lep design.
    iPad, bomo videli, dajmo casu cas.

  19. dr. Onyx pravi:

    Lepo spisana reklama za Apple! Ali ste pripravljeni bralcem morda zaupati še podatek, koliko od teh Applovih igračk ste dobili zastonj kot promocijsko darilo ali s popustom?

    Ker ste me v zapisu označili za anonimnega idiota, sem Vam vrnil z enako mero na svojem blogu.

    Razumem pa, da je bil to stilistični poseg, s katerim ste kot avtor tega teksta diskreditirali tistega, ki ste ga citirali (mene). Češ, gre za anonimnega idiota, katerega komentar je zgolj vreden zasmehovanja. Pa res?

  20. smoger pravi:

    g.Crnkovič zgornji tekst je dokaz, da medijev niti (delna ali popolna) selitev na internet ne bo rešila pred epohalnim potopom.

    Susan Boyle NE BO rešila glasbene industrije, Avatar NE BO rešil filmske industrije in ta pladenj NE BO rešil TV, radija in časopisov.

    Prava kriza zgornjih akterjev bo nastopila, ko bodo večino denarja imeli v rokah generacije rojene po letu 1980.

    Stvar je v temeljih gnila zato se sesuva in v prihodnosti bodo preživeli tisti, ki bodo postavili popolnoma nove (revolucionarne) temelje.

    Najverjetneje tega vi ne boste niti doživeli.

  21. Jean Tonic pravi:

    Prihodnost je tole:

    http://www.ted.com/talks/pranav_mistry_the_thrilling_potential_of_sixthsense_technology.html

    Nekdo jo mora samo še lepo zapakirat, da se bo svetila na policah, ker brez tega danes tudi zdravila za rak ne bi prodal…

  22. dr. Onyx pravi:

    @Dijana: To pa je še eno mnenje računalniškega eksperta tipa Crnkovič.Lahko mi verjameš na besedo, če bi Microsoft delal par modelov računalnikov in OS samo za njih, da bi delovali tako kot applove igračke, verjetno pa celo bolje. Ali lahko prosim razumeš, da Windows OS teče ne čuda različnih konfiguracijah strojne opreme in podpira vse živo strojno opremo, o čemer apple userji lahko samo sanjajo.

    Apple se gre komunizem v računalništvu. En OS na En računalnik. So what?

  23. MarkoH pravi:

    … eh folk vi sploh nimate pojma. Poglejte zadnjo sceno Odiseje 2001 (starchild). A je kdo sploh opazil kako je izgledal originalen splatter plakat, ki so viseli na prizorišču predstaitve. Belo jabolko na oranžni barvi (Clockwork orange), iPAD (Po) … Zakaj v sLOVEniji ni iPhonea? … 2012? Pejte gledat WALL-e ja še enkrat.

  24. Dijana pravi:

    @dr. Onyx:
    Prvo kot prvo, me ne bos sodil po enem mnenju.

    Drugo kot drugo, tvoje besede nimajo teze. Ce bi MS delal to, kar mislis, da bi delali bolje od Appla, zakaj potemtakem ne delajo tega?
    Pa prosim, razumi tudi ti, da so avtomobili se vedno sestavljeni pri enem proizvajalcu in se vedno grejo na bencin ali dizl, razlikujejo se le po zmogljivosti.
    In mi tud dol visi na katerem cudu od vse zive strojne opreme Winsi laufajo, pa ce tudi na rocnem mixerju. Moje delovne izkusnje so, da mi je Macovo okolje dosti bolj prijazno za delo kot pa Winsi. Ne verjamem, da Mac userji sanjajo vso zivo strojno opremo, ki si jo lahko privoscite PC userji, ker enostavno nimajo potrebe po njej. In rada bi spoznala povprecnega PC uporabnika, katerega delovanje je omejeno na surfanje, mejle in tu in tam office, da si vsako leto kupi licencni antivirusni software zato, da ga ne bi bolela glava, ko mu masino zasedejo spyware, adware in brezbroj virusov. O cem le takrat sanja en tak uporabnik? Da tega nima ali da si lahko sam pomaga in da ob tem ne izgubi prevec casa?
    In to, kar sem v prejsnjem postu napisala je samo in edino plod mojih izkusenj za katere pa sem prepricana, da jih ti nimas, da bi lahko sploh primerjal eno z drugim.

    Tretje kot tretje, pa je skoda mojega casa za nekoga kot si ti, ki se zabetonirano drzi svojega mnenja kot pijanec plota.

    Aja, ce pa te je tak zabolel Crnkovicev komentar, kjer te je poimenoval za anonimnega idiota, potem mi prosim razlozi, da ne bom tako nevedna, zakaj se skrivas za imenom Onyx in sliko, ob kateri komentiras, da sam sebe ne preneses? Imena in priimka pa menda tudi nimas in se raje primerjas s kaco strupenjaco. Ce pa bi bil Mac user, potem bi tvoj nick name celo razumela, saj je Onyx multifuncijski sistemski program in je res doktor na svojem podrocju.

    Lepo bodi in vedi, da se bom drzala tocke tri. Brez nadaljnjih komentarev.

  25. Dijana pravi:

    @MarkoH: a tebi se je tud srce ogrelo, ko se je wall-e restartal?

  26. smoger pravi:
  27. vili pravi:

    “Spor med uporabniki Macov in Windows računalnikov je po vsem svetu ponarodela polarizacija”

    Ah dej no, spor je prisoten le še med mumijami tipa Crnkovič, ki so presrečni, ko na blog privlečejo podobne mumije in se jim končno nekaj dogaja.

  28. Janko pravi:

    Vili – in se ti dogaja?

  29. Dijana pravi:

    @smoger: zakaj? pol mi moral limat skor vsakemu tole znamenito slikco.

  30. dr. Onyx pravi:

    @Dijana, se opravičujem, če bom izpadel kot inkvizitor Bernardo Gui, ampak moram pa replicirati dna takšno herezijo, kot jo ti trosiš naokrog!

  31. mweiss pravi:

    @Dijana Res je! Ko se je iz WALL-E-ja zaslišal tisti značilni ŽBRONG! sem odreagiral kakor naša mačka ko zasliši ptiče. :)

    20 let sem že zadovoljen uporabnik MacIntosha in bom to še naprej. Sem pa tudi zadovoljen uporabnik Windows in nadvse zadovoljen uporabnik Ubuntu Linuxa. Zato se mi zdi zdijo te PC kontra Mac debate neproduktivne.

    To so zgolj orodja. Inteligentni kreativec bo iz vsakega od njih potegnil najboljše, butl pač ničesar.

  32. MarkoH pravi:

    @Dijana itaq … oz. tušmobil

  33. matjaz zupancic pravi:

    Neverjetno ampak resnično, ta rumeni članek blogarja Marka Crnkoviča so objavili v Dnevnikovem objektivu. Fak, verjetno je res čas, da se časopisi ukinejo.

  34. MarkoH pravi:

    @matjaz zupancic Prihodnost je rumena vendar ne takšna kot si ti predstavljas. Preveri priimek

  35. Dijana pravi:

    Dragi fantje, dokler ne boste probali se druge strani, potem nima smisla o diskusijah tipa: jebali bi se a da ga ne gurnete. Do takrat pa je tako zanicevalno mnenje do drugacnosti cisto brezveze. Lahko noc!

  36. marš na drini marš na drini pravi:

    dijana,

    smo probali. jaz sem tudi verjel v te zgodbe, kako je mac OS X stabilen in prijazen do uporabnika. dokler pač ni izpadlo tako, da sem ga moral uporabljati službeno. potem sem pa ugotovil, da se tudi mac os x sesuva in podobno. da o tem, da sem mi na njem nič ni zdelo logično ne zgubljam besed. seveda za to, ker sem navajen na windows, ampak isto velja obratno. da o tem, koliko živcev in časa sem zgubljal z dekletovim ipodom, kjer so zadeve tako oh in sploh, da lahko zaradi tiste debilne sinhronizacije v trenutko izgubiš celo glasbeno zbriko, ker so pač pri applu tako pametni, da sinhronizirajo zadevo z ničem in potem imaš na ipodu nič, čeprav je bilo pred tem tam 10.000 komadov.

    tako da te debate so brez veze. kar pa ni brez veze je pač totalitaren pristop do tehnologije, ki jo fura apple. cenzura in podobno. saj recimo ti je jasno, zakaj v socializmu nismo imeli kriminala in so vsi bili srečni in veseli, ker jim je oblast prodajala bučke, kako je vse ok in kul. lepo je biti pameten, ko pač delaš OS za eno hardwarsko konfiguracijo in se delat norca iz tistih, ki podpirajo svoboden trg in ki se po najboljši močeh trudijo, da bi zadovoljili potrebe vseh.

    sicer pa koliko so applove zadeve res vredne se bi pokazalo takrat, ko bi apple nehal omejevati inštalacijo svojega OS na apple računalnike, telefone ipd. potem bi pa res rad videl butca, ki bi za več denarja fural mac os X na šlabši mašini. za to gre.

  37. Marko Crnkovič pravi:

    Konjenica: Točno to hočem povedat o pisijevskih zadrtežih oz. Macofobih. Da bi Apple dokazal, da zna delat dober softver, bi moral dovoliti delovanje na SLABŠIH mašinah. Kakšna kontradiktornost je pa to? In potem še imenuješ butca tistega, ki bi to kupil!

  38. marš na drini marš na drini pravi:

    marko, tu se pokaže vsa tvoja nevednost. pc mašine v ničemer niso slabše. celo nasprotno. odkar je mac prešel na intel, lahko na pc-jih bolj kot ne sestavimo povsem isto konfiguracijo, ko jo imajo mac-i. pa ja ne misliš, da applove komponente delajo nekje v vesolju?! lol pa še to, obstajalo je podjetje, ki je na pc-je inštalralo mac os x in seveda so v no time delali velik biznis, a jih je apple kaj kmalu sodno zaustavil.

    sedaj pa mi lahko navedeš kakršnokoli apple mašino in ti bom jaz dal zraven pc mašino, ki bo, prvič, bolj poceni in drugič, hardwersko bo bolj zmogljiva. ravno v tem je keč in dejstvo, da ti to ni jasno lepo kaže, kako apple svojim fanom pere možgane. in to lahko preveriš potem pri vsakem mojstru, ki o tem kaj ve. res pa je, da se morda ta pc mašina ne bo ravno “bleščala”. ampak od lepote v tem primeru človek nima dosti.

    tako da ta tvoj mit o pc-jih kot slabih mašinah si lahko nekam vtakneš. videjo produkcija na macih?! veš da. 3d na macih?! veš da. igrice na macih?! ha ha, veš da.

  39. Šenum Tuplesig Šenum Tuplesig pravi:

    Vidim, da se bo skoraj desetletno čakanje vendarle izteklo. Stevova predstavitev iPada me je sicer malo spominjala na eno tako Amway mašo s pridigami. Eplovci (uporabniki) pa so mi povsem simpatični. Zaradi svoje tehnološke omejenosti so praviloma tako ustvarjalno široki.

  40. Marko Crnkovič pravi:

    Te tvoje zmogljivosti me prav nič ne zanimajo, zato mi lahko mirno rečeš nevednež. Mene zanima, da me računalnik ne moti pri delu. Kar na PC-ju še nisem doživel.

  41. marš na drini marš na drini pravi:

    marko, PC ni isto kot windows. na PC-ju lahko v praksi poganjaš tudi mac os X, ali pa linux, pa še kak drug operacijski sistem. PC je tista “škatla”, ki jo ponavadi damo pod mizo, kako te je pa škatla lahko pri delu motila mi, pa mi ni jasno.

  42. Marko Crnkovič pravi:

    Vdam se. You guys are nuts.

  43. dejan pravi:

    marko, na računalniškem področju si prevelik laik, da bi se lahko delal tako pametnega kot se zdaj.

  44. Marko Crnkovič pravi:

    Točno to, Dejan. Uporabniki Windowsov (1) rabijo diplomo iz računalništva oz. programiranja in pri tem mislijo, da (2) ljudje brez nje ne znajo uporabljati računalnikov.

  45. smoger pravi:
  46. Mr. Mojo Mr. Mojo pravi:
  47. Mr. Mojo Mr. Mojo pravi:
  48. primoz pravi:

    Sam sem že dolgo časa Mac uporabnik. Razlog je, da porabim mnogo manj časa za ukvarjanje z računalnikom samim. Ampak ta članek je pa tako pristranski kot Applove reklame.

  49. dejan. pravi:

    govoril sem o računalništvu na splošno, zato ne pametuj.
    sicer pa sem pc uporabnik samo v službi, doma imam maca. zavedam se prednosti in pomanjkljivosti obeh.

  50. Andrej pravi:

    Mashable Co-Editor Ben Parr summed it up nicely when he said:

    “The simple truth is that Apple’s tablet didn’t need a lot of features to sell millions. It really just needed the Apple brand and the beginnings of a great product to make it a hit.

    Remember, this is the first edition of the iPad. You can bet that Apple will come out with a newer, sexier version of the iPad every year, just like it does for the iPhone.
    Year one is about product introduction, year two is about true market share infiltration. Missing features aren’t a problem: they’re a market strategy.”

    Now I am not an Apple basher at all, but I do review the tech blogs nearly every day and was really surprised to see the vast majority of tech geeks massively vote down this product.

    Interestingly nearly all of these tech writers are avid Apple fans.

  51. gecots pravi:

    Čist tko, kaj je pa sploh tu novega? Tablet PC-ji obstajajo že vsaj 10 let.

  52. nevenka nevenka pravi:

    Marko, bi prosim uredil, da me Gartner neha obrekovat na svojem blogu.

  53. NoMercy pravi:

    juhu – a to je zdej blog za vpis želja :) — jaz bi številke lota to nedeljo, ki bodo zadele 7, loto + in lotka :)

  54. smoger pravi:
  55. Janko pravi:

    marš na drini

    Pokaž mi kateregakoli bentleya in sestavil ti bom hitrejšo in cenejšo hondo. Honda je boljša.

  56. marš na drini marš na drini pravi:

    janko, super primer. honda je dejansko boljša, beri bolj uporabna, zmogljiva, dostopna, z boljšo podporo. bentley je pa šminka za tiste, ki jim pač ostaja denar in jim gre za statusni simbol.

  57. marš na drini marš na drini pravi:

    ja, pa še to, bentley je še za tiste, ki pač ne znajo voziti, zato imajo pa najetega šoferja. lol

  58. Miha pravi:

    MACfobija in PCfobija sta samo dve plati istega kovanca. Vsak je po svoje boljši, noben pa superioren ali brez napak. Pa za nobenega ne rabiš diplome iz računalništva. Dizajn je pa pri Applu špica, v to pa ni najmanjšega dvoma.

  59. nevenka nevenka pravi:

    Marko, širjenje laži, jemanje besed iz konteksta z namenom, da se manipulira z mnenjem bralcev z željo, da se človeka diskreditira in žali in še kako drugače prizadene, je sovražni govor. Prosim, da ukrepaš proti Gartnerju, saj si urednik. Rada bi, da zadeve ne eskalirajo.

  60. NoMercy pravi:

    @59 nevenka: punca, pa saj nas blogerjev & komentatorjev nihče (vsaj upam) ne jemlje resno in si na osnovi pizduliranja ne ustvarja lastnega mnenja in filozufije :)
    Andersen si je izmislil luknjo v katero je pastir ( ak do že) vpil potem pa je tam zrasla leska in so piščali pač pele svojo pesem – danes pa imamo v ta namen net :)

  61. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Nevenka: Odkar Iztok Gartner ni več hišni bloger, so moje pristojnosti nad njegovim pisanjem enake tistim, ki jih imam do drugih 12.000+ blogerjev na Blogosu — torej nikakršne. Če ti ni kaj prav, ga toži.

  62. Pris Pris pravi:

    No, še pred tožbo lahko piše na siol.net in prosi, da zapis preučijo oz. umaknejo. ;)

  63. nevenka nevenka pravi:

    Ja, saj. Težko je s takimi rečmi.

  64. chef chef pravi:

    Zakaj bi se sploh sekirala? Saj gre samo za neškodljivega Gartnerja! Tega labilnega tepca lahko že v petih minutah z enim postom spravim v jok, da bo napisal pet užaljenih prispevkov.

  65. dr. Onyx pravi:

    @nevenka: Da še jaz svoj lonček pristavim. Če te zanima odškodninska tožba zaradi razžalitve dobrega imena ali duševnih bolečin, ti lahko svetujem kakšnega odvetnika iz mojega teama. So cenovno konkurenčni, zanesljivi in ponavadi zmagajo, kar je za tožečo stranko bistveno.

  66. nevenka nevenka pravi:

    Hvala. Bomo videli.

  67. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Doktor, jih lahko najamem tudi jaz?

  68. dr. Onyx pravi:

    @IZTOK GARTNER: Seveda! V recesiji ni slabih naročil!

  69. Blaziek pravi:

    Glede imen avtomobilov bi lahko izpostavili še Shuanghuan ;-)

  70. Irena pravi:

    AJPES ima pa iPRS (Poslovni register Slovenije). Me zanima, kako iPRS lektorirajo na Delu?

  71. Rado pravi:

    Prvotno sploh nisem imel namena komentirati gornje kolumne.
    Zdaj, ko sem pa v Objektivu prebral repliko našega nekdanjega diplomata, Ivana Seničarja, pa bi rad izrazil svoje globoko strinjanje z njim.
    Dnevnikov Objektiv, str. 29. “Slovenščina na hoduljah – ob kulturnem prazniku”, 20. februar.

  72. Maddox pravi:
  73. viljemc pravi:

    Kar nekaj sem v zadnjih dveh mesecih prebral o IPad-u. Nisem Applovec, vendar me v bistvu njihovi izdelki vedno bolj navdušujejo (Pr. za darilo sem kupil iPod touch in ga na skrivaj malo sprobal; in takoj me je navdušil). Nekaj mi pravi da bo iPad uspel (čeprav je več tistih ki menijo obratno), ker sem sam o taki napravi že pred leti razmišljal. Ključ uspeha bi lahko bil da je velik (debel) kor revija in se lista kot revija. Tukaj bodo na račun “komot” odločali detajli. Bomo nekoč vsi tako brali časopise, revije, pr. Connect gre na www, nič več papirja??!! Pa saj so takrat ta veliki tudi rekli da PC nima bodočnosti, a ne?
    Z zanimanjem bom spremljal dogajanja.

  74. viljemc pravi:

    Kar nekaj sem v zadnjih dveh mesecih prebral o IPad-u. Nisem Applovec, vendar me v bistvu njihovi izdelki vedno bolj navdušujejo (Pr. za darilo sem kupil iPod touch in ga na skrivaj malo sprobal; in takoj me je navdušil). Nekaj mi pravi da bo iPad uspel (čeprav je več tistih ki menijo obratno), ker sem sam o taki napravi že pred leti razmišljal. Ključ uspeha bi lahko bil da je velik (debel) kor revija in se lista kot revija. Tukaj bodo na račun “komot” odločali detajli. Bomo nekoč vsi tako brali časopise, revije, pr. Connect gre na www, nič več papirja??!! Pa saj so takrat ta veliki tudi rekli da PC nima bodočnosti, a ne?
    Z zanimanjem bom spremljal dogajanja in se v popolnosti strinjam z razmišljanjem avtorja članka. Ideja o subvenciji na iPad se mi zdi genialna.

  75. MArjan pravi:

    Prav je, da se piše ipad, iphone. Originalni zapisi močno izstopajo iz sistema, so torej preveč vidni. Kar je sicer dobra reklama za izdelek, ampak reklama se po navadi plača …

  76. SRANI - Introduction pravi:

    [...] Za narodov blogor » Objave » iPad za telebane [...]

  77. Goran Hocevar pravi:

    Rad bi vam pokazal nov nacin marketinga na GSM aparatih. V Sloveniji je 1.900.000 gsm aparatov. Vsi lahko vidijo vaš oglas. Statistika kaže, da jih od 10% do 20% klikne ta oglas je to okoli 150.000 ljudi.

    Recimo, da od tega 0,1% od teh ljudi postane vaš kupec. Je to 15.000 novih kupcev. No to pa je masa ljudi zaradi katere vam lahko pregori telefon.
    Več si preberite tukaj: http://www.gsm-marketing.isgreat.org

  78. Dicount Uggs pravi:

    The lightweight soles of these uggs boots have excellent traction in almost any terrain. You will make your feet most comfortable once you have settled into a pair of these sumptuously comfortable uggs boots! What’s more, there are many different styles Dicount Uggs on the Uggs outlet store to meet you needs. Please do not hesitate to buy Uggs boots for the coming winter.

  79. burberry outlet pravi:

    Thanks for your kindly sharing and aslo I can share some famous online shopping stage for you:
    Mbt shoes mbt shoes mbt shoes
    louis vuitton outlet store louis vuitton outlet louis vuitton bags outlet
    vibram five finger shoes five finger shoes five finger shoes
    burberry outlet with burberry handbags burberry outlet burberry outlet
    louis vuitton outlet louis vuitton outlet, all above are my favorite online shopping stage. Hope you can aslo love into.

  80. CHEAP GUCCI SHOES pravi:

    Visit the new Kobe Bryant pool full of snakes, see the cast of Jackass, and it is amazing how many rich gucci shoes high top colors Nike used low for the new model of Nike Hyperdunk.I’m sure everyone will agree with me that this cheap true religion jeans for men new model gucci shoes comes with a profile of replica louis vuitton belt high energy. The model is really the celebration of the group of snakes. The shoe is cheap gucci caps on the mix of purple and yellow louis vuitton shoes for women are very similar slope Zoom Kobe IV. I really love the snake skin pattern on the sidewall of the new orange. I like the color purple swoosh used as an accent to the drab from brilliant. Interlayer comes amid purple accent. You can check this site at Marquee Sole.

  81. Skechers Shape Ups pravi:

    Skechers Shape Ups addresses all these needs. I don’t know if you’ve ever worn this particular brand, but their sizes are consistent, so once you know what size you wear in Skechers Shape ups Shoes, you can order them sight-unseen and know that they’ll fit and that you won’t have to “break them in.”SRR Running Shoes You put them on and go.

  82. en's Reebok Zigtech pravi:

    There are Reebok Easytone Shoes, and then there are walking shoes that claim to boost your muscle tone by just walking around in them. Reebok EasyTone is one line that promises to increase your muscle tone – in fact, they claim it’s like taking the gym with you just by wearing the Men’s Reebok Zigtech. With celebrities like Stacey Keibler and the Kardashians promoting the

  83. UGG boots sale pravi:

    It’s funny how we adopt words and adapt our lexicon to the times. This is a very useful slant on things.UGG boots sale

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.