Stare in nove krivice

Ponedeljek, 15. marec 2010

Nisem bil presenečen, da so pretepače, ki so lani napadli gej aktivista, razmeroma hitro obsodili na po leto in pol zapora zaradi javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Presenečen sem bil nad tem, da jih je sodišče oprostilo kaznivega dejanja nasilništva in povzročitve splošne nevarnosti. Predsednica senata je to obrazložila s tem, da so “znaki očitanega kaznivega dejanja nasilništva že opisani v kaznivem dejanju”, zaradi katerega so bili storilci obsojeni.

To se mi zdi nelogično. Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti bi jim namreč lahko očitali tudi — če ne še bolj — v primeru, če bi “miroljubno”, ne da bi kogarkoli fizično napadli, hodili po mestu s transparenti in vpili homofobna gesla. To pomeni, da je lahko nekdo obsojen za spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti le, če nekoga prebuta, vendar nazadnje ni obsojen zato, ker ga je prebutal, temveč zaradi kršenja človekovih pravic.

Takšna sodba pa je še bolj nelogična, da ne rečem krivična, če pomislimo, da Zmago Jelinčič v javnih nastopih redno in rutinsko spodbuja sovraštvo, nasilje ali nestrpnost. Ker pa po doslej znanih podatkih ni še nikogar (zaradi tega) prebutal, tudi ni bil za nič takega obsojen.

Ampak pustimo zdaj Jelinčiča in se osredotočimo na hierarhijo človekovih pravic in na podtone, ki nam jih take sodbe pošiljajo. Iz konkretne zadeve lahko sklepamo, da je pravica do spolne usmerjenosti nad pravico do nedotakljivosti telesa — da je torej večja vrednota. Če razmišljamo po civilni zdravi pameti, ne po pravniški, pridemo do naslednjega sklepa: izrečena kazen je bolj sankcija za razžalitev (na podlagi spolne usmerjenosti) oškodovanca kot pa sankcija za napad nanj. V bistvu je sodišče obsodilo politično nekorektnost do gejev, ne pa sam napad. Sporočilo? Geje lahko tepejo, ne smejo pa jih zmerjati. No, natančneje: zmerjati geja je družbeno bolj nesprejemljivo kot pa ga tepsti.

Kako je lahko prišlo do tega, da je zmerjanje postalo hujše kaznivo dejanje od fizičnega obračunavanja? To je še tem bolj presenetljivo, saj po eni strani nenehno poslušamo svarila proti sovražnemu govoru (čeprav nič ne zaležejo), po drugi pa je zmerjanje v javni govorici skoraj povsem nesankcionirano, še več, je tako rekoč nagrajevano!

Slovenska javna govorica je prežeta z zmerjanjem, žaljenjem, omalovaževanjem, obrekovanjem, podtikanjem, vnaprejšnjim obsojanjem, netoleriranjem drugače mislečih (in živečih) in podobnimi oblikami nevljudnosti. Vse to so ponarodele, samoumevne, neopazne, skorajda že stilno normirane oblike sovražnega govora, s katerimi se govorci in naslovniki medsebojno uravnoteženo obkladajo.

A to za demokrate — vključno s sodišči, očitno — ni tak problem. Problem sovražnega govora je v tem, da je nezaželen in opažen, simbolično prepovedan in včasih celo sodno sankcioniran največkrat v primerih homoseksualcev in pravic, ki bi jim jih kdo utegnil odreči.

To je bilo evidentno med sramotno razpravo o družinskem zakoniku. Sramotno zato, ker je bila zreducirana na irelevantne, zgrešene argumente in predvsem žalitve s strani tako zagovornikov kot nasprotnikov istospolnih porok in posvojitev. V vsej tej debati sem slišal en sam glas razuma — in še to post festum, v sredinem Delu. Dr. Rok Svetlič je v pravni ekspertizi opozoril, da je pomanjkljivost novega zakonika v tem, da predlagatelj ureja institut hetero- in homoseksualne zakonske skupnosti znotraj istega člena in ju s tem izenačuje — kar kaže na nespoštovanje do vrednostne orientacije tistih, za katere je tradicionalna zakonska skupnost posebna in pomembna vrednota v zasebni sferi, v katero se je nedopustno vmešala država.

Mnenje je dragoceno zato, ker opozarja, da enakopravnost ni isto kot enakost in da neenakost ne izključuje enakopravnosti — vendar na način, ki istospolno orientiranim ne odreka pravice do instuitucionalizacije zakonske zveze in pravic, ki iz nje sledijo.

Nasprotniki istospolnih zvez niso znali argumentirano povedati, zakaj so proti. Jaz osebno sicer nisem proti, pa vendar se mi zdi, da vem, kaj jih pri vsem skupaj moti. Moti jih to, da družba, država, vlada namerava istospolno orientirane obravnavati kot ljudi s posebnimi pravicami — simbolično posebnimi, ne toliko pravno posebnimi. Problem človeške netolerantnosti do spolno drugačnih in njihove pravno-formalne neenakopravnosti, prikrajšanosti, je mimo zaukazane politične korektnosti in počasi napredujočega sprejemanja zanihal v drugo skrajnost sicer dobronamernega, legalističnega favoriziranja, celo privilegiranja.

Da bi popravili stare krivice, smo namesto hladne, brezosebne, racionalne pravičnosti do drugačnih dobili posebno naklonjenost, morda celo dvojna merila, veljavna glede na človekovo spolno orientacijo.

Samo tako si znam razložiti, zakaj je človek, ki je pretepel geja, obsojen za kršenje človekovih pravic, nekdo drug, ki je pretepel hetera, pa za nasilništvo.

Dnevnikov Objektiv, 13. 3. 2010

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Ponedeljek, 15. Marec, 2010 ob 10:38 v kategoriji Dnevnik 2004-, Kolumne.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

31 komentarjev na “Stare in nove krivice”

  1. Pris Pris pravi:

    “Sporočilo? Geje lahko tepejo, ne smejo pa jih zmerjati. No, natančneje: zmerjati geja je družbeno bolj nesprejemljivo kot pa ga tepsti.”

    Ni res. Dotični napadalci so bili obsojeni za kvalificirano, hujšo obliko kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki vključuje tudi napad oz. nasilje. Zmerjanje torej ni postalo hujše kaznivo dejanje od fizičnega obračunavanja. Grdo ravnanje kot izvršilna oblika kaznivega dejanja nasilništva je namreč že zajeto v kvalificirani obliki kaznivega dejanja javnega spodbujanja nestrpnosti (4. odst. 297 člena Kazenskega zakonika KZ-1) in je kot tako tudi strožje sankcionirano. Jasno pa je, da za isto dejanje ne moreš biti obsojen za dve različni kaznivi dejanji, zato je sodišče napadalce obsodilo le za eno kaznivo dejanje, ki v tem primeru konzumira tudi nasilništvo.

    Pravo sporočilo je torej: če napadeš geje, boš kaznovan strožje, kot če jih zgolj zmerjaš (oz. kot če ostane “le” pri sovražnem govoru).

    “To pomeni, da je lahko nekdo obsojen za spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti le, če nekoga prebuta …”

    V sodni praksi obstajajo primeri, ko so bili pisci po portalih oz. forumih zaradi javnega spodbujanja neenakopravnosti/nestrpnosti obsojeni, pa niso nikogar prebutali, tako da je tole še en zaključek “na pamet”, brez podlage. Seveda pa so bili v skladu s hierarhijo kazenskih sankcij kaznovani mileje, kot pa, če bi koga prebutali.

    “Samo tako si znam razložiti, zakaj je človek, ki je pretepel geja, obsojen za kršenje človekovih pravic, nekdo drug, ki je pretepel hetera, pa za nasilništvo.”

    Objekt kazenskopravnega varstva pri kaznivem dejanju javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti niso človekove pravice ali osebna integriteta pripadnikov določenih skupin, temveč javni red in mir v državi. Zakonodajalec se zaveda, da lahko izključevanje na podlagi rase, vere, nacionalnosti ipd. hitro privede do splošnih nemirov, zato s takšnim pristopom skuša te stvari zatreti že v kali. Zato je po mnenju zakonodajalca huje, če skupina belcev iz očitnih diskriminatornih vzgibov pretepe črnca, kot če se Lojze in Miha spravita na Janeza.

  2. marš na drini marš na drini pravi:

    ravno v takem razmišljanju je tisti pravi problem diskriminacije. povsem lahko je razumeti nekega cukjatija, ki je pač ideološki nasprotnik pravic istospolnih. cukjati pač ni pravi problem, ker je pač ekstremist. problem so razmišljanja v tem smislu, zakaj naj bi istospolni bili izenačini s heteroseksualci, če pač lahko njihove zahteve tehnično gledano uredimo tako, da pač v tehničnem smislu dobili to, kar zahtevajo. to je recimo tako, kot če bi recimo v ameriki v času rasizma rekli nekaj v tem smislu: saj lahko črncem dovilimo, da bi lahko na avtobusih sedeli ali jim dovolimo, da obiskujejo tisto šolo, ki jo pač hočejo, ampak zakaj bi jih pa morali tudi izenačiti z belci v tem smislu, da jih ne smatramo več za drugačne, manj vredne? in ravno zato, se istospolni takim rešitvam upirajo, ker nočejo biti neka “posebna” kategorija ljudi, ker ravno v tem tiči tista prava, bistvena in najnevarnejša oblika diskriminacije. ne pa v neki konzervativni indoktrinaciji cukjatija. njega bo itak povozil čas.

  3. afna pravi:

    Marko, če bi te gej (ali hetero) pretepel zato, ker ga živcira, da si hetero, bi šlo ravno tako za kršenje človekovih pravic oziroma za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti (poglej si 297. člen Kazenskega zakonika). In obratno, če bi geja nekdo pretepel zato, ker mu je speljal tipa (ne pa zato, ker je gej), ne bi šlo za omenjeno kaznivo dejanje, ampak za nasilništvo (ali telesno poškodbo). Fora je torej v vzroku oziroma motivu za pretep, ne v sami spolni orientaciji žrtve. Mislim, da očitek o privilegiranosti gejev v tej situaciji res ni umesten.

  4. ervinator pravi:

    Joj, koliko neumnosti je v tej kolumni zapisanih hudo nevedno.

    1. Glede uporabe relevantnega člena zakona ti je že Pris odlično razložil. Morda ti jaz pomagam še z nazornim primerom: če te v cestnem prometu dobijo, da voziš hitreje, kot določa znak za omejitev hitrosti, prejmeš kazen za prehitro vožnjo, ne pa kazen za to, ker si spregledal znak (tudi ta prekršek sicer obstaja).

    2. Jelinčič še ni bil obsojen za spodbujanje sovraštva, ne zato, ker le-to ne bi vključevalo nasilja, ampak ker mu spodbujanje sovraštva še ni bilo dokazano.

    3. Svetličeva pravna ekspertiza ni dosti boljša od opozicijskih in drugih (Bernarda Jeklin, Vesna Vuk Godina) nasprotovanj. Enaka zakonska obravnava hetero- in homo- seksualnih staršev je utemeljena s tem, ker bi bili slednji (še bolj pa njihovi otroci) sicer v tej družbi še bolj stigmatizirani.

    4. Enakopravnost pomeni enakost po pravu. V tem kontekstu je izjavla, da “neenakost ne izključuje enakopravnosti”, prodajno uspešna kvečjemu kot poezija za nevedne – ki še naprej ostanejo nevedni.

  5. koment pravi:

    Spomnim se svojih vojaskih dni v JLA.
    Ce sta se stepla dva vojaka, je bil to sicer problem, ampak ne vreden vec kot grajanja.
    Ce sta se stepla Srb in Albanec, tudi ce je bilo to iz istega razloga kot kak drug par pretepacev, je bil to politicen incident.

  6. ametist pravi:

    Kaj je z vami gospod s pohoda na Drino? Vse drugo naštevate, primerjate in pišete, le komentarja na Crnkovičev zapis ne. Nerad sem nesramen, vendar za vas bi se moral potruditi, da bi me dojeli, da sem nesramen in to ravno do VAS! Kje ste pa našli priimke katere omenjate in ameriko in ne vem kaj še vse? Vi verjetmo pišete komentarje zaradi samopromocije.

  7. maja pravi:

    Hm, bi se kar strinjala.
    Pa itak se mi zdi, da smo se totalno zaštrikali s to parcialno obravnavo posameznih skupin po posameznih zakonih, pa predpisih, obrazcih….
    Istospolni, drugačnospolni, pa ena veroipoved, pa druga veroizpoved, pa poročen, pa neporeočen, pa moški spol, pa ženski spol, …..Če smo se zmenil, da smo pred zakonom VSI ENAKI, naj lepo iz vse zakonodaje črtajo vse te bedne pridevnike in nas obravnavajo kot OSEBE, pa bo stvar rešena.

  8. marš na drini marš na drini pravi:

    dragi ametist, ne mene krivit za svojo funkcionalno nepismenost, ker sem pa mož dobre volje, ti bom posebej zate citiral del, katermu je bila moja replika namenjena:

    “Dr. Rok Svetlič je v pravni ekspertizi opozoril, da je pomanjkljivost novega zakonika v tem, da predlagatelj ureja institut hetero- in homoseksualne zakonske skupnosti znotraj istega člena in ju s tem izenačuje — kar kaže na nespoštovanje do vrednostne orientacije tistih, za katere je tradicionalna zakonska skupnost posebna in pomembna vrednota v zasebni sferi, v katero se je nedopustno vmešala država.

    Mnenje je dragoceno zato, ker opozarja, da enakopravnost ni isto kot enakost in da neenakost ne izključuje enakopravnosti — vendar na način, ki istospolno orientiranim ne odreka pravice do instuitucionalizacije zakonske zveze in pravic, ki iz nje sledijo.”

  9. NoMercy pravi:

    a če brez besed nekoga lopnem — a je to OK? Meni se namreč ne da razlagati kaj mi pri kom ni všeč in zakaj bi ga sesul :)
    Kaj moram pa reči mojemu odvetniku, ki me bo branil, da dobim najmanjšo možno kazen? :)

  10. Vanja pravi:

    ker civiliziran svet pozna the crime of haterd usmirjen na neko manjšino, ki je še posebej kaznivo dejanje. in prav je tako. razen, če bi jim crnkovic šel razložiti, da nimajo prav. mogoče se bodo te držve zamislile, se udarile po glavi in spregledale kako butaste so in kako pameten je crnkovic.

  11. kobilica kobilica pravi:

    Kobilica problematiko vidi takole:

    1. Civilizacija ki jo živimo, je indoktrinirana s krščansko ideologijo , ki je praktično gensko pogojena. Krščanstvo je s svojo dogmo skozi dvatisočletno obdobje uspelo vgraditi v gene generacijam rodov, da je pač normalna družinska zveza med moškim in žensko
    edino možena. To podkrepijo s celibatom (vzdržnostjo), saj sta svečenik ideologije,
    in stvarnika življenja (moški in ženska) izenačena.
    Ter seveda z izjemo ki potrjuje pravila-Devico Marijo.

    2. Vse kar vstopa sedaj v to harmonijo , je v bistvu heretizem,.

    3. Čas pa je tisti, ki takšno razmerje lahko premakne iz ustaljenega ravnovesja v nekaj novega.

    4. To pa ne bo neboleče, saj je za to, da je človeštvo spoznalo, da je zemlja okrogla, moralo zgoreti kar nekaj čarovnic.(Če navedem samo najbolj vpijočo zmoto krščanstva, ki so jo zaradi znanosti bili prisiljeni priznati)

    5.Potrpežljivost je božja mast ( Kdor čaka, dočaka) -koga ali kaj?

    6. Spremembe

  12. ametist pravi:

    Pohodnik na Drino!
    Hvaležen sem vam za razumevanje moje nepismenosti itd., ampak nisem edini, ki misli s svojo glavo in ne pritrjujem afirmiranim pravičnikom, ki se borite za lačne, za brezdomce, za rome, za neplačane delavce iz Bosne in druge opeharjene iz republik bivše Yuge. Skratka delujete karitativno. Bog vas blagoslovi, kajti eden redkih humanih ljudi ste na tem blogu, ki je tudi pismen in misli, da mu nepismeni znamo brati njegove misli.

  13. Simona Rebolj Simona Rebolj pravi:

    “Jaz osebno sicer nisem proti, pa vendar se mi zdi, da vem, kaj jih pri vsem skupaj moti.”

    Jahahahahaha … valjda, ti osebno sicer nisi proti, samo veš, kaj druge moti. Porkaduš, take lahko plozaš bralcem, ki so se po pomoto znašli na tvojem blogu tukaj prvič. nekateri pa imamo spomin. Ne samo, da imaš probleme s homoseksualci pri vprašanjih družine, še neka mati samohranilka te je spravila tako ob živce, da si jo še blatit v Jani iz istega razloga, iz prepričanja, da mora bit tradicionalna družina poveličevana v primerjavi z drugimi oblikami (iz tega seveda sledi, naj se zaboga to tudi pozna v zakoniku). To je bilo malo pred tem, ko si z Jane izginil.

    Verjetno si največ resnice o sebi in o vsem zapisal takrat, ko si priznal lasten oportunizem na podlagi določenih prepoznavnih kontradiktornosti v blebetanju in delovanju iz pretekosti. Lahko rečem, da se res dobro držiš. Nič se nisi spremenil.

    Ostalo so ti pa že drugi zmetali v skledo. Prisu bi se tudi lahko zahvalil za šolsko minutko.

    @ervinator:

    Nekaj neverjetnega, kaj si je privoščila Godina v drugem delu zadnjega intervjuja. Ne prvič. Na žalost. Najprej pametno razlaga o tradiciji in določenih neprimerljivostih z drugimi dravami in z drugačno zgodovino, o nesmislih predlogov, ki pašejo v 19. stoletje, potem pa postreže s tezo o primernosti predsednika po profilu iz prejšnjega stoletja. Pametno primerja Jankovića s Titom, a nespametno ne doume, da gre za že zdavnaj razkrinkan model, ki nima več enake funkcije v učinku na ljudi. Skratka, Jankovičeve “čistilke” danes že omenijo bone za regres kot prioriteten škandal, ki naznačuje izkoriščanje. Nismo več v situaciji, ko bi gradbinci za širok nasmešek in dobro jutro fascinirani pomahali z zastavico, porkaduš!

    Potem natrosi nekaj kozlarij o vlogi ženske, izključno na podlagi osebnega doživljanja. Kar je nezaslišano. Kot antropologinja bi se morala absolutno distancirat od sebe, nikakor pa postavit takih kvantanj v prvi plan.

    In potem še tale o tradiciji in neustreznosti zaradi šikaniranja. Spet se zaplete zaradi osebne izkušnje. Zelo neprofesionalno. Izjavi celo, da je nekaj neverjetnega, kako so se že mali otroci do njene hčere obnašali, kot bi bila kužna. Kot da ne ve, da je to najmanj nenavadno, saj je nestrpnost tipičen znak infantilnosti, ki se kultivira z vzgojo ali pa še utrdi v distanciranosti. Čudenje, kako so otroci nemogoči, je zato milo rečeno blesavo in nevredno intelektualizma. Otroci se toliko hitreje drugačnih pač bojijo, če se jim objekta strahu vzgojno ustrezno ne približa. In tega seveda ne dosežeš z obsojanjem teh otrok, saj ravno s tem lahko v njih zasadiš še sovražnost. Zavzemat bi se morali za primerne vzgojne pristope in usposobljenost pedagogov, da bi nestrpnosti raznih vrst, ki itak že obstajajo, razbijali, ne pa da puščamo vse skupaj, saj so diskriminirani tudi revni, invalidni, debeli, presuhi, raznih narodnosti itd.

    Poznam na primer mater otroka s cerebralno paralizo, ki ima za razliko od Godine izjemno dobre izkušnje z odzivi otrok v šoli. Ampak ne kar tako. Izjemna je bila učiteljica, ki je otroke na to posebej pripravila z deklico in starši vred. vse skupaj je zasnovala kot spoznavanje z drugačnostjo in umevanje recipročnega profita preko naklonjenih odnosov. Poklepetali so tudi o bolj pravilnem ravnanju od manj pravilnega in razlikah v pričakovanjih. Otrok se lahko boji pospremit invalidnega otroka po stopnicah, ker preprosto ne zna in ne ve, kaj in kako bi, se boji, da bo naredil kaj narobe. Ni nujno, da je v kali sovražno nastrojen. Kot novinarko bi me zanimalo, ali se je Godina zavzemala za posebne pristope medsebojnega spoznavanja z otroki ali je predvsem pričakovala, da se bodo vsi pač obnašali, kot da sene dogaja nič posebnega in vsi vse naredili prav, kot da so od boga obsijani z razumevanjem in poznavanjem vsega drugačnega, kar so vajeni. In zdaj. Heh. Naj, po njeni teoriji, tisti otroci, ki že so otroci v homo družinah kar ostanejo tarča šikaniranja, le novim homotom preprečimo še za vsaj petnajst let, da bi kakšnega posvojili po pomoti. Neverjetno!!! Kaj ko bi raje predlagala kakšne pozitivne ukrepe znotraj vzgojnoizobraževalnih procesov proti diskriminaciji, ki ne obstajajo in niso obstajali tudi v času mojega šolanja. Nula. Ko danes pogledam nazaj, mi je težko jasno, kako so lahko dopuščali toliko nestrpnosti po izbiri med otroki. Vsak nestrpnež je bil za kakšno dejanje kvečjemu kaznovan, kar je še utrdilo sovražno nagnjenost, češ, zdaj sem pa zaradi tega še najebal. Razumel pa seveda ni nič, niti mu ni bilo pojasnjeno nikakor, da bi bilo dobro zanj, da bi kaj razumel. Pedagoški diletantizem.

  14. Vanja pravi:

    “Kot da ne ve, da je to najmanj nenavadno, saj je nestrpnost tipičen znak infantilnosti, ki se kultivira z vzgojo ali pa še utrdi v distanciranosti. Čudenje, kako so otroci nemogoči, je zato milo rečeno blesavo in nevredno intelektualizma. Otroci se toliko hitreje drugačnih pač bojijo, če se jim objekta strahu vzgojno ustrezno ne približa.”

    Simona, lahko da otroke idealiziram…amapk moja izkušnja z otroci je, da so po naravi zelo odprti in niti najmanj se ne bojijo drugačnih….Seveda otroke že zelo zgodja indoktriniramo po svoje…to je otroci zelo hitro obsojajo drugačne, če so sami zrasli v takšnem okolju. Tako na primer moj sine do četrtega leta in pol druga rase sploh ni opazi…..samoumevno se je igral z deklico iz Etiopije, ko smo šli v Kanado na obisk…živeč v Sloveiji pa z nekim težkim internacionalizmom nima izkušenj. Potem pa je pri petih letih in pol…na glas izrazil kako ne bi želel biti črn…celo po Angleško…ko smo bili na Korziki in sem se skoraj vdrla v zemljo od sramu, ko je videl nekega zelo temnopoltega Afričana. In bi si upala trditi, da je to vpliv socializacije, ne pa “naravnega” stanja otroka. Seveda tega ni dobil v familiji;-)…upam…
    Tako je imel tudi prijateljico skatero se je že od dojenčka naprej igral, z velikim znamenjem na obrazu…..in tega ni nikoli opazil. Potem je prišel čas, ko je bil malce starejši, ko se je v bistvu z začudenjem ozrl vanjo in jo vprašal kaj ima na obrazu. Ne vem kako naj si to razlagam…razen morda malce naivno…da vse bolj ko odraščamo vse manj gledamo s srcem?

  15. Pravozetelebane.com pravi:

    Če smemo primakniti (zateženo) pravniško razlago: 4. odstavek člena, ki govori o javnem spodbujanju sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, pravi:

    “Če je dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storjeno s prisilo, grdim ravnanjem, ogrožanjem varnosti, sramotitvijo narodnostnih, narodnih ali verskih simbolov, poškodovanjem tujih stvari, skrunitvijo spomenikov, spominskih znamenj ali grobov, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.”

    In v tem je catch: z grdim ravnanjem, ogrožanjem varnosti in podobnimi dejanji je mogoče zagrešiti (po pravniško: izpolniti zakonske znake) več kaznivih dejanj. Ker pa je naše pravo glede tega do storilcev za razliko od kakega tujega (kjer ti “naložijo”, karkoli ti lahko) bolj benevolentno, govorimo o tako imenovanem steku – za eno kaznivo dejanje se ti pogleda skozi prste.

  16. Sphodros Rufipes Sphodros Rufipes pravi:

    Deklarirano tolerantni ne razumejo, kako paradoksalna je njihova netolerantnost do netolerantnih. Če je nekdo gej, še ne pomeni, da ga nimam pravice zavračati kot denimo vsakega drugega kratkovidnega sebičnega užitkarja, ki ne razume ali mu je malo mar do obstanka človeške družbe preko meje svoje lastne končnosti. Predsodek pa je le regresija naših osebnih ali prenesenih izkušenj, ki se je zaradi strahov in nagona po preživetju nikoli ne moremo povsem izogniti. Ne pustim si vzeti pravice do predsodkov, in tudi do tega ne, da predsodke šele skozi lastno izkušnjo zanikam.

  17. Pris Pris pravi:

    @Pravozatelebane.com:

    V konkretnem primeru gre zgolj za navidezni stek, ki ni stek v pravem pomenu tega pojma.

    Prav tako se za eno kaznivo dejanje ne pogleda skozi prste, ker gre že od samega začetka zgolj za eno kaznivo dejanje (ni steka!) zaradi odnosa specialnosti, subsidiarnosti ali konsumpcije.

    Takšno ureditev poznajo tudi drugi pravni sistemi kontinentalnega tipa.

  18. Vanja pravi:

    sphodros…wow še en, ki se žrtvuje zablagor človeštva in nadaljevanja vrste. če je tako težko….blagoslovljen bodi, zakadi se v rito in uživaj brez slabe vesti. potem boš predsodke skozi lastno izkušnjo tudi zanikal. enjoy! and god bless!

  19. Simona Rebolj Simona Rebolj pravi:

    @Vanja:

    Ja … hehe … seveda osebno menim, da otroke idealiziraš, kar pa hkrati pomeni, da idealiziraš človeka. Namreč otrok v glavah večine avtomatsko sproži signal, kot da gre za neka izvenzemeljska bitja, ki nimajo zveze s človekom. Zgodi se velikokrat, da oseba, ki sicer na splošno na človeka gleda zelo pesimistično in predvsem kritično, do otrok goji vzgib, kot da so po defoltu čisti in nimajo zveze s taistim človekom, ki bo pač odrasel. To se mi zdi hud kiks. Ker v bistvu toleranca do otrokovih negativnih vzgibov močno prispeva k temu, kakšen bo kot odrasel. Hočem reči, premalo resno se jemlje razne otrokove slabosti. Velikokrat, kot da so zgolj plod razposajenosti ali Pač nevednosti, a v resnici se postavljajo temelji za formiranje objestnega ali agresivnega ali sebičnega ali arogantnega … značaja.

    Moja opažanja so nekje vmes. Otroci niso niti angeli, niti hudiči, ker so pač ljudje, bodoči odrasli … osnovni zametki značaja, osebnosti pa kar verjamem teoriji strokovnjakov, da se odločilno formirajo tja do sedmega leta najkasneje. Kasneje so seveda možne razne modifikacije v negativno in pozitivno smer, a temelj značaja je postavljen. Seveda me pozitivna plat medalje, ki se pojavlja pri otrocih nikoli ni tako intrigirala kot pojavi negativne. Pozitivno pač ni sporno, ampak nekaj, kar moramo potrjevat, gojit in vzdrževat. Imela sem priložnost opazovat ogromno otrok. Na dva načina. In lahko rečem, da je procent krutosti absolutno prevelik in se ga kar dopušča, kot da bi šlo za neke otroške muhe, ki bodo same od sebe izginile. Jok!

    Včasih se zarežim (z grenkobo), ko poslušam določene pedagoginje, kako javno razlagajo o problematiki, ker so določeni otroci bojda preveč razvajeni in starši preveč zaščitniški, zaradi česar se slabo spopadajo s problemi znotraj socializacije z drugimi otroki. Da se ne znajo postavit zase. Češ, kako bodo pa pripravljeni na kruto odraslo življenje. Viš, to je prvi tipičen korak vzgoje objestnih norcev, pri čemer so od vzgojiteljev taisti norci zaščiteni, kot da delajo vse v redu, medtem ko so nežnejši in bolj vzgojeni otroci ožigosani za problematične. In potem se čudimo, da o odraslih ljudeh nimamo nič kaj dosti lepega na tem svetu za povedat. Kar naenkrat govorimo o socializaciji, ki pomeni preizkušanje sposobnosti preživetja preko spopada z zvermi, namesto da bi socializacija pomenila socializiranje.

    Skratka … pri otrokih sem opažala zelo primarne vzgibe. Mala človeška bitja, ki so toliko bliže primarnim odzivom. Niso pa nepopisani listi! Nekateri so (verjetno že gensko in tudi zaradi okolja, od koder prihajajo) bolj odprti, subtilni, komunikativni, prijazni … kakor koli … nekateri bolj grobi, neempatični, histerični … whatever in malo mešano. Vendar pa se pojavljajo primarni vzgibi do drugačnosti, kakor otrok drugačnost definira. Razlika med grobim in nežnim v takšni reakciji na primer je, da bo grob odreagiral bolj agresivno, nežen se bo pa na primer ustrašil, potuhnil ali zbežal …

    Absolutno se pa ne strinjam s tabo, da so otroci simbol odprtosti, ampak prej nasprotno. Zelo hitro reagirajo z odklonom, če jim kaj ni prav, pa naj gre za lačen, presvetlo, pretemno, kar koli drugačnega …. Zelo prostodušno. Lahko samo opazujemo pristope, da nek otrok manjkrat radikalno odreagira ali se celo mehko počasi vpeljuje brez ekscesov v spoznavanje svojega okolja, ki nanj vpliva.

    Zato ni nujno, da je razlog pri otrocih samo to, da so nestrpni, ker so zrasli v takem okolju. Seveda tudi to! Ampak pri majhnih otrokih menim, da je takih primerov v neposredni obliki malo, ker se v vsakdanu ukvarjajo z drugimi obligacijami, ki jih mali otrok počne. To se začne večinoma kasneje. V tem, kar si opisala, da se je tvoj otrok povsem normalno igral s temnopoltim otrokom, ne vidim nič posebnega, ampak je zagotovo temu botroval primeren pristop, da se mu ni vzbudil vzgib, da je kaj nenavadnega. Imel je oporo, da je vse v redu,četudi je drugačnost zaznal. In ja, potem je pa spoznal, da vendarle gre za drugačnost glede na okolje, v katerem je dolgo bival. To se dogaja otroku tudi v odnosu do staršev. Marsikaj, kar sprejema za normalno, nekaj, kar avtomatsko prenaša, se mu lahko kasneje s primerjanjem z drugimi začne sesuvat in začne svoje starše presojat v primejavi z drugimi. Ampak!!! Tisto, kar hočem jaz povedat, je, da je to normalno!!!!!! Razumem, da si se od sramu na Korziki skoraj ugreznila, ampak to, kar je tvoj sin izrazil, je normalno. Prepoznal je, da imajo temnopolti določene probleme zaradi drugačnosti in prostodušno izrazil, da ne bi želel bit v njegovi koži. To je normalno. Torej inteligentno zaznava. Ne bi bilo pa normalno, da bi doživel zaradi tega, kar je normalno izrazil, na primer kazen, ker se ne obnaša primerno. To bi v njem lahko sprožilo sovražnost in nestrpnost, češ, povedal sem nekaj, kar sem zaznal, zdaj sem pa zaradi teh temnopoltih še kaznovan. In tako bi postal še sam nenormalen. Na primer. Niti ni normalno, da bi bil za tako reakcijo pohvaljen, še spodbujan ali kar prepuščen svojim občutkom, naj jih pač ima. Torej bistveno se mi zdi, kako v takšnih trenutkih otrokovih zaznav reagira skrbnik, ne da bi mu prikrival dejstvo drugačnosti ali problemov in da bi mu hkrati znal približat lepoto kakor koli drugačnih ljudi.

    Jaz sem bila na primer otrok, ki ni imel nobenih težav z nestrpnostjo, ampak prej obratno. Delno sem bila nestrpna do razgrajaških otrok. Ampak to je druga zgodba. No, moja mama je takrat delala z otroki. Predvsem in tudi s prizadetimi in bolnimi. Okrog tega so se odvijale tudi ganljive zgodbe povezane z njeno hiper občutljivostjo. To je bil del njenega vsakdana. Nekoč na morju pa se je meni zgodilo, da sem stala z rokavčki v vodi in kopat se je prišla velika ekipa mongolidnih in drugače prizadetih otrok. V tistem trenutku sem tam stala sama, mama me je gledala z obale. No, ne samo, da sem se obnašala do teh otrok, kot da so kužni, ampak sem padla v hrupen jok in zbežala iz vode. Ja, totalna sramota za mamo. Ki je zaradi samo po sebi umevnosti, pozabila, da bi se lahko kaj takega zgodilo. Nikoli namreč nisem takšnih otrok še srečala in sem pač zaznala drugačno obnašanje, energijo, izgled itd. Nisem pa seveda nič zlobnega mislila ali jim hotela kaj zlobnega storit. V bistvu sem se jih ustrašila, ker so se oni obnašali precej nekontrolirano in sem dojela, da z njimi ne bom mogla navezat kotakta, kakor sem vajena, kar sem prevedla v občutek, da oni meni nekaj neprijetnega hočejo … hehehe

    Če bi bila takrat mama neposredno ob meni, morda do tega ne bi prišlo, ker bi opazovala njeno obnašanje, ki bi mi takoj nudilo občutek varnosti in bi se sprostila, začela spoznavat itd. Tako se je pa zgodilo na način, da sem se počutila pač sama sredi dogajanja in ker nisem znala reagirat, so me zajeli občutki obrambnega mehanizma. V vsakem primeru pa je izrednega pomena, kako odrasli s takšnim otrokom postopajo nadalje in ga vpeljujejo v raznolikost tega sveta pač. In to zelo zelo manjka! V šolah se ne ukvarjajo s tem, ama, nič, na starše pa tega v celoti ne moreš prelagat, ker nima smisla. Saj vemo, da je starš pač lahko tudi vsak idiot.

  20. vanja pravi:

    @Simona, hehehehe, pa sem te ujela…v idealizaciji človeka oziroma malega bitja. zelo dvomim, da je moj sine dojel vso kompleksno in težavno situacijo temnopoltih na Korziki, mislim da je enostavno odreagiral na nekaj kar njemu ni bilo “lepo”. zelo zahodno afriške poteze, širok nos, zelo temna koža…v primerjavi z njegovo malo lepo prijateljico iz Etiopije-mislim, da je tega črnca doživel kot zelo neestetskega -in odreagiral nestrpno. Čeravno mi je tvoja verzija veliko ljubša. Ampak morda starši svoje otroke idealiziramo…včasih pa tudi podcenujejmo..
    Se strinjam…otroci so vseh barv in emocij, značaja..še vedno pa se nekako nagibam k temu,d a pridejo na vet navdušeni, odprti, pripravljeni na presenečenja…in jih ta svet na nek način kar kmalu lopne po glavi….imn zelo kmealu postanejo pač del tega sveta. vendar dopuščam možnost, da so to moje zaustavite zemlju izlazim blodnje.
    Se zelo strinjam s tebolj, da se glede tolerantnosti pri nas ne naredi dovolj….niti približno….ne v šolah, ne v vrtcih….Še vseeno pa se mi zdi, da je morda kanček bolje kot je bilo ko sem hodila v osnovno šolo. Ker takrat je bilo grozno.

  21. milenči pravi:

    seveda so bistvene razlike.
    Če mati udari otroka, je to vzgojno, če pa otrok udari mater, je to kaznjivo dejanje
    če bi jaz ukradla milijon evrov, dobim 10 let aresta, če jih ukrade Polde z določenimi vip zvezami, pa lahko v končni fazi postane celo predsednik države, ne “le” tajkun.
    Če bi jaz javno izobesila svoje tangice, se bi mi smejala cela blogosferA, ko to stori kakšna druga, je to “pogumno dejanje”
    Ko francl nategne Micko, je po 9 mesecih od tega vsaj kaj koristi, ko raznorazni ministri nategujejo državljane……?!?
    Skratka- hočem reči, da pravice ni in je pri nas še dolgo ne bo. Vsaj tam ne, kdo koga – kam.

  22. Jasna pravi:

    Nimam ničesar proti homoseksuacem in njihovim pravicam (do porok ali pa kakorkoli se že tem reče). Otroci niso čiki pa da bomo o njih odločali na referendumih. Otroci niso stvar, niti levih, niti desnih niti kakršnekoli ideologije ampak, so stvar stoke. Stroka (psihijatri) bi morali zediniti mnenja o tem kakšne so lahko posledice. Ampak kaj, če je tudi stroka razdeljena. Levi in liberalni psihijatri so za posvojitve, desni proti. Tako je to, ko neka veda ni eksaktna. Naj se stroka zedini glede tega kako je prav. Ne politika ali ljudstvo in naj nas navadne ljudi ničesar ne sprašujejo.

    Sama pa mislim, da bi bili lejzbiki dobri mamaici, ki bi lepo skrbeli za otroka kar ne morem trditi za gejevski par. Moške si ne predstavljam v tej vlogi. Morda zaradi stereotipov, ki ji nam vsiljujejo mediji, da so geji preveliki uživači in karikirane podobe, ki jo v javnost pošiljata modna partnerja, geja z dalmatinci Erik-Maj s partnerjem pa tudi filmi. In takšna dva naj bi se žrtvovala za otroka?

    Sicer pa bi vsem tem otrokom sirotam v Romuniji, ki živijo po odtočnih kanalih in podganami o katerih je pisal Boštjan Videmšek v svojih prispevkih bilo boljše kjerkoli kot tam kjer so zdaj. V tem primeru se strinjam z homoseksualnimi posvojitvami.

  23. ametist pravi:

    Človekova različnost je neomejena, kakor je neomejena domišlija, sanjarjenje,hotenje, hrepenenje, hudobija in mnogi drugi aspekti živlenja. Dejansko se sprašujem,ali ni vmes nekoč posegla božja previdnost, da je tako, kakor pač je. Veliko, veliko raznoraznih vprašanj in le malo, malo odgovorov.

  24. Simona Rebolj Simona Rebolj pravi:

    @vanja:

    Ne vidim razlike, med tvojim pojasnilom in mojim, ampak isto poanto. Saj jaz nisem mislila, da je tvoj sin dojel vse politične razsežnosti rasizma, ko sem omenila zaznavo problemov! Mislila sem na preprostem nivoju. Da se mu je fantek v primerjavi z večino zdel drugačen (ti so to specifičneje pojasnila kot grd, kar se navezuje na primerjanje) in iz tega pač pametno logično sklepanje, da to povzroča neugodne probleme tistemu, ki je v koži drugačnega (grdega), torej si sam ne bi želel bit na njegovem mestu (jah, logično, da ne). Okej, Etijopijka se mu je pa zdela lepša, ker so bile njene poteze tudi bliže tistemu, kar je poznal.

    Spomnila si me na še eno ankdoto iz otroštva, preko katere lažje pojasnim, kam ciljam. Srečanje nekaj družin. Piknik. Ena družna je imela sina in hčer, druga hčer, potem smo bili ostali. Prvi dve družine so bili tesni prijatelji, zato so si očitno želeli, da se otroci dobro razumejo. Ampak sin se je opazno izogibal druženju s hčerjo iz druge družine, medtem ko je hči iz druge družine kazala opazno večjo naklonenost, tako da je prišlo do konflikta, ko je sin bolj brutalno odklonil neko pobudo za igro s strani hčerke. Staršem, spet, je bilo seveda nerodno in so sinka poklicali, češ,. kako se pa obnašaš, zakaj se nočeš igrat z xy. In mali pod pritiskom je bleknil, da je pregrda zanj, Tako da je bilo zdaj starše lahko sram še bolj in še žal, da so ga pred vsemi izzvali k odgovoru. Spomnim se, da me je takrat stisnilo v želodcu, ker sem seveda lažje sočustvovala z deklico kot z njim. Ojoj, kaj se dogaja. Kaj te lahko doleti. Ampak ko danes pogledam v ta del preteklosti in se vprašam, kaj je bilo narobe, lahko rečem, da več stvari v pristopu siser zelo izobraženih, razgledanih in uglajenih staršev, ki pa pojma o pojmu očitno niso imeli o osnovah psihologije.

    1. V konfliktnih situacijah se nikoli z otrokom ne obračunava pred javnostjo, ker reagira ogroženo, saj se počuti kot na javnem obglavljenju, zato se zadeva samo še poslabša.

    2. Zaradi idealiziranja otroka, ki nikoli nič zlega ne misli, so poniževali njegovo zmožnost razumevanja stvari, zato so hoteli na hitro popravit škodo tako, da so mu med vzkliki, češ, kako ni lepo, da je rekel, kar je rekel, razložili samo to, da to ni lepo, kar je rekel in še nekaj v zvezi s tem, da to ni res!!

    3. Na hitro so zaukazali, da se vsi otroci igramo skupaj in zahtevali od fantka, da se deklici opraviči, ker je to, kar je naredil, heh, Pač grdo.

    Kaj so s tem dosegli?

    1. Poklapan fantek je odcapljat tja nekam stran z neko igračo v roki.

    2. Otroci so se razdelili v dva tabora. Še trije fantki so šli k njemu, deklice, njegova sestra, jaz in razžaljena xy nekaj metrov stran.

    3. Fantek je čez nekaj časa, ko starši niso bili več pozorni na to, kar se je dogajalo, izvedel svojo anketo. In nas povprašal ves užaljen, kaj si pa mislimo, a ni res, da je ta deklica pač grda in ali je drugim všeč (bila je predvsem debeluška). Od fantkov in sestre je dobil potrditev, da ja, jaz sem odjecljala nekaj drugega in vesleje do igračkanja z mano se je opazno znižale, večer se je zato končal tako, da sem se jaz igrala s tagrdo, uni pa skupaj kakšen meter stran.

    Kaj so starši s svojim kretenoidnim pristopom dosegli in zakaj e bil kretenoiden?

    Fantek je imel občutek, da so mu starši preprosto lagali, ker so obsodili njegovo mnenje za neresnično, za kar se je počutil prepameten, saj so mu tudi drugi potrdili, da podobno ne mislijo drugače, torej je zaključil, da se mu je zgodila krivica, zaradi česar je postal še bolj povampirjen in izključil tudi mene s svojim jecljanjem. Občutil je zamero, ker je bil obsojan v javnosti, zaradi česar je do tega faktorja kravala – debela deklica – to deklico še bolj zasovražil in vse, ki bi potegnili z njo. Tudi ni se mu nič smislila, da ji je naredil sramoto, saj je kasneje doživel sam enako in to celo na način, da je imel občutek, da so mu odrasli prikrivali resnico (da deklica je grda) in njega postavili na laž, nikakor mu pa niso pojasnili, kaj neki in zakaj je narobe z njegovim mnenjem.

    Kaj se je naučil?

    Da odrasli lažejo in kar obsojajo, kaznujejo in sramotijo po svoji volji, medtem ko on, ves pameten, seveda razume več, pa še iskren je. Odrasli so torej lažnivci in še krivični lažnivci, ki ga imajo za norca. Od zdaj naprej bo te zdeve urejal sam, saj je preveril, da ima prav, a ne! Drugi otroci so mu povedali, starši pa mu niso povedali nič, kaj naj bi bilo narobe z njegovim mnenjem in predvsem zakaj!

    P. S.: Zato, Vanja, trdim, da je idealiziranje otrok na splošno pretirano in botruje poniževanju otrok, ker premalo resno vzamejo posamezne dogodke in se na infantilen način odzivajo do otroka, z infantilnim besednjakom in dejanjim, namesto da bi pristopali bolj odraslo, saj otrok lahko prekleto veliko razume, če mu damo priložnost. Če mu ne damo priložnosti in z njim komuniciramo infantilno, pa pač na tej predlogi postaja infantilen primitiven froc in v takšnega človeka tudi odrašča. Začne sam, kakor zna in zmore, urejevat stvar, ker ga odrasli v bistvu razočarajo s svojo infantilnostjo, ki jo pripisujejo njemu in tako ponesrečeno tudi ravnajo.

  25. Marko pravi:

    Če pretepeš – rahlo udariš, če se prav spomnim – pri nas odraslega človeka, dobiš leto in pol. Če več let posiljuješ svojo hčerkico, dobiš tudi nekaj takega. Temu se reče pravičništvo, dušebrižništvo, hinavsko levičarstvo, da se pokaže modernost. Homoseksualci v Sloveniji seveda niso problem. Glavni problem sta kmetavzarstvo in splošna zaplankanost.

  26. Pravozetelebane.com pravi:

    @ Pris: smo mislili, da smo mi pravniško zateženi … :)

    Že od začetka se (po volji zakonodajalca) storilcu za eno kaznivo dejanje pogleda skozi prste.

  27. CHEAP GUCCI SHOES pravi:

    Visit the new Kobe Bryant pool full of snakes, gucci sweaters see the cast of Jackass, and it is women lv shoes amazing how many rich colors Nike louis vuitton t shirts used low for the new model of Nike Hyperdunk.I’m sure diesel jeans for women everyone will agree with me that this new model comes with a profile of high energy. gucci clothing The model is really the celebration of the group of snakes. The shoe is on cheap gucci loafers the mix of purple and yellow are very similar slope Zoom Kobe IV. I really love the snake skin pattern on the sidewall of the new orange. I like the color purple swoosh used as an accent to the drab from brilliant. Interlayer comes amid purple accent. You can check this site at Marquee Sole.

  28. Skechers Shape Ups pravi:

    Skechers Shape Ups addresses all these needs. I don’t know if you’ve ever worn this particular brand, but their sizes are consistent, so once you know what size you wear in Skechers Shape ups Shoes, you can order them sight-unseen and know that they’ll fit and that you won’t have to “break them in.”SRR Running Shoes You put them on and go.

  29. en's Reebok Zigtech pravi:

    There are Reebok Easytone Shoes, and then there are walking shoes that claim to boost your muscle tone by just walking around in them. Reebok EasyTone is one line that promises to increase your muscle tone – in fact, they claim it’s like taking the gym with you just by wearing the Men’s Reebok Zigtech. With celebrities like Stacey Keibler and the Kardashians promoting the

  30. Australia Ugg boots pravi:

    That is an awfully astounding column you’ve posted.Thanks a lot for that a fantastically amazing post!Australia Ugg boots

  31. office 2010 pravi:

    Office 2010 With the release of the new Microsoft Office , many old users are regarding that the decoration is not the best feature. Furthermore, many are saying that they prefer the old classic Menus and toolbars from Microsoft Office 2007 . One of the chief complaints is that with the new ribbon, MS Office 2007 it is hard to find which Tab on the decoration has the part that you are looking for. There is no need to worry anymore, as a group of software developers have came up with a program just to get around this problem. MS Office 2010 All you have to do is by the software, establish it, and you are done! You’ll back to the classic Menus and toolbars that we all recollect from Microsoft Office 2010.

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.