Arhiv za 30. Marec 2010

Mali in veliki Traven

Torek, 30. marec 2010

V zvezi z razrešitvijo Bojana Travna, do sinoči še urednika oddaje Svet na Kanalu A (v nadaljevanju S@KA), ki je povzročila takšen cirkus, bi si bilo dobro zastaviti nekaj temeljnih vprašanj.

1. Ali je (bila) oddaja sploh dovolj dobra – namreč na nekem minimalnem novinarskem nivoju -, da bi ji lahko pripisovali kakršnekoli zasluge za svobodo izražanja? Zdi se, da ne. Zanimalo jih je tisto, kar zanima populistično frustrirane nergače, ki jim je tudi malo mar za dejstva in novinarski profesionalizem, kaj šele zdravo pamet – in temu primerna so bila njihova stališča.

2. Ali je (bila) oddaja S@KA politično uravnotežena? Po mojem ja. Enkrat je pač padlo po enih, drugič pa po drugih – pogosteje in po defaultu pač po vladnih strankah. Sicer pa so šli S@KA na živce tisti, ki so šli na živce populistično frustriranim nergačem.

3. Ali je televizijska oddaja lahko glas ljudstva? Seveda. Načeloma ja. Ni pa glas ljudstva nujno tisto, kar si želi lastnik medija, ali vsaj ne v taki ekstremni meri, kot je to fural Bojan Traven.

4. Ali ima Gregor Golobič – ali nasploh predsednik parlamentarne stranke ali politik – pravico, da ocenjuje medije? Kot je recimo rekel, da je S@KA “medijska kanalizacija” oz. “akanalizacija” ali kako že? Načeloma ja, ni pa priporočljivo. Ni higienično. Politiki bi se morali vzdržati komentarjev o medijih, ker jih imamo že tako ali tako na sumu, da se z njimi preveč ukvarjajo. Razen tega pa se take pejorativne oznake politikom rade vrnejo kot bumerang. Ne samo, da je nespodobno, politikom se preprosto ne splača pizditi čez medije.

5. Ali ni problem današnje medijske scene v Sloveniji tudi – če ne celo predvsem – problem uredniških in menedžerskih kompetenc oz. ingerenc nad novinarskim delom? V Sloveniji je strašen problem nekoga v medijih razrešiti, nikar že odpustiti, saj mu ljudski glas hitro dá podporo kot po krivici odstavljenemu, seveda zaradi dolge roke tega ali onega politika. Neglede na to, kaj je zagrešil.

Uredniki so bili včasih ljudje, ki se niso nikogar bali. Njih so se bali (in jih tudi spoštovali). Bili do avtoritete. Danes pa jim to ne gre od rok. Za to so si po eni strani tudi sami krivi – po drugi pa so nesporne žrtve slovenske kolektivne histerije glede politike in medijev.

Naj dodam post festum:

6. Nikar ne pozabite, da je Proplus v tuji lasti (CME, ameriški) in da je več kot upravičeno domnevati, da je tujim lastnikom prav malo mar za slovenske politične pritlehnosti. Še več! Kateri slovenski mediji so poleg Pop TV in Kanala A še v tuji lasti? Finance in Žurnal. In kateri slovenski mediji imajo najmanj problemov — najmanj z lastniki, s politiko in političnimi pritiski, z menjavanjem urednikov in drugih poslovodnih kadrov? Kateri so najmanj pristranski, politično pristranski?

To je to.

  • Share/Bookmark