Arhiv za 18. April 2010

19′ 45″ slave

Nedelja, 18. april 2010

Hitro se nabirajo kolumne iz SP, komaj sledim. Na papirju to soboto objavljena četrta, na internetu dajem gor šele tretjo, od prejšnje sobote. Tisto o Pahorju. Pa ne da ni aktualna. Jutri — v ponedeljek, 19. aprila, okrog 21:40 — nastopam na to temo pri Marcelu Štefančiču jr. v Studiu City; skupaj z Marto Kos Marko in Samom Uhanom. Ci vediamo.

Pahor bi bil nor in neodgovoren, če bi se odpovedal vladanju. Bilo pa bi pametno in odgovorno, če bi se odpovedal koalicijskim partnerjem. Naj gre v koalicijo z SDS. Zakaj temu sploh pravijo velika koalicija? Ker se zdi tako neverjetna? Zakaj le. Če ne zdaj, pa čez dve leti. Ker če bo kdo v tej vladi preživel ta kaos, ga bo prav on. Ampak vseeno bolje zanj, da to stori čim prej.

Prejšnji petek zvečer je premier Pahor dočakal svojih petnajst minut slave (da tako rečem). Njegov nastop v Odmevih na TV Slovenija ― sicer dolg natanko 19 minut in 45 sekund ― je bil vrhunski: državotvoren in državniški, pameten, retorično brezhiben (tudi s primerno, prikupno, prepričljivo, simpatično gestikulacijo in mimiko), moder, pošten, načelen, moralen (a ne tudi moralizatorski), fokusiran, predvsem pa ravno prav, tako rekoč lekarniško, a vendarle spontano, naravno uravnotežen med alarmantnost in pomirljivost, ostrino in spravljivost, zdravo pamet in originalnost, resnobnost in duhovičenje, zadržanost in optimizem, bodrilno avtoritativnost in ambiciozno skromnost. Vse se je ujemalo.

Pahor po mojem še nikoli ni bil v taki formi kot prav tam in prav takrat, 2. aprila 2010 med deseto in pol enajsto uro zvečer ― slučajno prav na peto obletnico smrti papeža Janeza Pavla II. ―, v tistem studiu, pred vidno frapirano (a dostojanstveno obvladano) voditeljico Rosvito Pesek, ki ni mogla skriti sreče, da je del trenutka, ki je s svojo enkratnostjo sproti preraščal v televizijsko zgodovino.

Beri naprej »

  • Share/Bookmark