Arhiv za 9. Maj 2010

Antikrist

Nedelja, 9. maj 2010

Nikoli več ne grem v kino, ne da bi o filmu preštudiral bistvene podatke — pri čemer imam v mislih ne toliko umetniški vtis in mnenja kritikov, temveč predvsem popoln sinopsis. In pri tem mi je za spoiler alerte prav malo mar!

Tako sva danes — po kar dolgem času — šla z Nino v kino. Ker imam navado, da filmske programe čekiram le na iPhonu (s pomočjo te priročne, pa tudi površne aplikacije), se zna zgoditi, da kdaj kaj prezrem. Ko sem tako skrolal po seznamu za ljubljanski Kolosej, sem gladko šel mimo filma Antikrist, pri katerem je bilo kot žanr (in samo žanr, ne tudi režiser in zasedba) navedeno “drama, grozljivka” — za kaj več bi moral tapniti nanj, kar pa se mi seveda ni zdelo vredno.

Malo je manjkalo, da sploh nazadnje ne bi šla v kino, ker sem začel bentiti, da igrajo same neumnosti in da bi bilo bolje, če bi sedela dve, tri ure na pijači, kot pa prispevala k inkasu tistega skladišča s projekcijskimi dvoranami in pop cornom. Nazadnje pa je Nina iz dobrega, starega programa prireditev, natisnjenega na mrtvem papirju, ugotovila, da je Antikrist film Larsa von Trierja. Aha, v redu, sem se strinjal. Von Trierja pa ja greva gledat, ne?

Po približno eni uri filma — oz. več kot pol ure pred koncem — sem rekel Nini, da tega ne bom več gledal in da greva ven. Sama ni imela tega namena, vendar je bila zaradi vsega skupaj precej šokirana in je kar šla za mano. A kakorkoli: dovolj sem imel pri sceni, ko Charlotte Gainsbourg po seksu razbije Willemu Dafoeju genitalije s polenom, mu ga nezavestnemu zdrka do krvave ejakulacije, nazadnje pa mu še prevrta nogo in našraufa na meča brusni kamen.

Če koga zanima, tule je popolni sinopsis z IMDb-jeve strani. It gets only worse!

To sem seveda prebral šele na parkirišču pred Kolosejem. Takoj. Z IMDb app za iPhone.

Že tako ali tako nisem bil v najboljši formi, da bi gledal film o dveh zakoncih, ki po smrti otroka rešujeta svoje travme. Najbrž pa me je stopnjujoča se depra-poševnica-bizarnost filma počasi pripravila do tega, da me je nenaden izbruh psihopatologije razjezil do te mere, da sem hotel ven. Tak scenarij se mi zdi znamenje bolne domišljije.

Dan prej sem ravno gledal Tarantinov Ubila bom Billa. Tudi tam so veselo sekali glave in parali kdo ve katera tkiva, ampak hej, tip ima vsaj smisel za humor!

  • Share/Bookmark