Arhiv za kategorijo 'Finance 2001-03'

Hopla! Kaj pa, če ni nič res?

Sreda, 28. maj 2003

Finance: Hopla! Kaj pa, če ni nič res?

  • Share/Bookmark

Pa če nam plačajo!

Sobota, 24. maj 2003

Finance: Pa če nam plačajo!

  • Share/Bookmark

Teorija družbenih pomot

Četrtek, 15. maj 2003

Finance: Teorija družbenih pomot

  • Share/Bookmark

Čemu služi politična korektnost

Ponedeljek, 12. maj 2003

Kdo je Matevž Krivic, so se pred kratkim spraševali v Večeru. Članek je bil napisan afirmativno, pa vendar z dobrohotno prikritim začudenjem nad dejstvom, da je sitnoba, tečnež in nadloga – ali z drugo besedo “whistleblower” – lahko pozitivec ali celo eden izmed nas, le da ne zna in noče držati jezika za zobmi.

Krivic ima vso mojo podporo za ovadbo, ki jo je vložil proti Zmagu Jelinčiču in Mirku Bandlju zaradi razpihovanja mednacionalne nestrpnosti v Trenjih na Pop TV na temo tako imenovanih izbrisanih. Gre za zadeve, ki jih nekdo mora narediti. In ravno v tem je Krivičeva kvaliteta: da se mu ljubi početi nepopularne, toda za pravičnejšo in strpnejšo družbo nujno potrebne stvari. Jelinčič in Bandelj sta v tem smislu podobna čvekača kot naprimer Rugelj, ki so ga zaradi poniževanja spolno drugače usmerjenih hoteli ovaditi gej aktivisti.

Demokracija je pač takšna ureditev, da lahko vsakdo govori, kar mu tako rekoč pride na misel. Človekova svoboda je omejena kvečjemu s svobodo sočloveka. A to je samo teorija. Kaj pa v praksi? Ali je svoboda prepričanja eno in isto kot svoboda govora? Hočem reči, da ni niti najmanj sporno, če si recimo Rugelj misli, da so homoseksualci izrodki. Toda ali mu pripada ista (ali enaka) pravica, da to razglaša v hvaležnih medijih, ki ga z vnaprejšnjo gotovostjo, da bo povedal nekaj razburljivega, kar jim bo dvignilo ratinge, vabijo z navečjim veseljem? Isto velja za Jelinčiča na Pop TV. Še nikoli ni v Trenjih povedal niti ene pametne besede, vabijo pa ga kljub temu še naprej, češ, vsakdo ima pravico do artikuliranega mnenja, in v interesu oddaje je, da se krešejo artikulirana mnenja, ne pa neka pametna, kompleksna, več vidikov upoštevajoča, inteligentna, previdna, dvomeča, itd. – kar je za povprečneže itak sinonim za cagavost.

Na nivoju vsakdanje prakse je teoretične principe demokracije težko uresničevati, saj bi to pripeljalo do mrtvila. Zato so si v zahodnih demokracijah izmislili politično korektnost. Politična korektnost je neke vrste civilni bonton, ki blaži konfliktnost mnenj, prepričanj, verovanj in vrednot in omogoča njihovo sobivanje. Še več: politična korektnost je pravzaprav tisto, kar omogoča produktivno soočanje mnenj, prepričanj, verovanj in vrednot in s tem dela njihovo različnost smiselno.

Politična korektnost ni pretveza za pometanje resnic ali magari očitkov pod preprogo – oziroma za to, da bi stvari, ki jih je treba povedati, ostale neizgovorjene. Politična korektnost je samo način vljudnega javnega izražanja, ki drugače mislečih ne prizadeva, kaj šele žali. Ruglju ne bi bilo treba razlagati, da so homoseksualci izrodki, ali Jelinčiču, da bi bilo treba tako imenovane izbrisane deportirati, ne pa jim vrniti državljanske pravice. Nedvomno bi ju resneje jemali, če bi Rugelj rekel, da spolno vedenje homoseksualcev ni v skladu z naravnimi človeškimi nagoni in da jim zameri, da ne prispevajo k razplodu človeške vrste in ne sodelujejo pri sanaciji zaskrbljujočih demografskih trendov v naši lepi domovini. To se že lepše sliši, ne? Ali Jelinčič, da se izbrisani recimo niso do te mere potrudili poskrbeti za svoj status, ko so imeli to možnost, da bi jim država za svojo napako zdaj še podarila odškodnino.

Politična korektnost ni nekaj, do česar bi bili upravičeni vsi brez razlike. Ustrezno toleranten način izražanja imajo bolj neodtujljivo pravico terjati od drugih tisti, ki so v deprivilegiranem položaju ali so nasploh takšna ali drugačna manjšina. Politična korektnost je namreč neločljivo povezana z družbeno solidarnostjo: obravnavanje v rokavicah si namreč bolj zaslužijo tisti, ki si tudi zaslužijo, da so privilegirani oziroma večina do njih solidarni. Najbolj neprijetno v Sloveniji je ravno to, da si politično nekorektnost najpogosteje privoščijo tisti, ki zavzemajo številčno prevladujoči, simbolno pa dominantni družbeni, politični ali kulturni status (novinarji, mnenjski voditelji, eksperti), in to praviloma na račun tistih, ki so na drugem polu teh lestvic – geji, izbrisani, Romi, tujci, kulturniki, kmetje, itd. Edine žrtve politične nekorektnosti med privilegiranimi so politiki, ki jih je dovoljeno obravnavati na kakršenkoli način – kar na nek način ni sporno, vsekakor pa tudi ne vljudno.

Krivica podpiram zato, ker je v slovenskih razmerah skorajda nemogoče voditi evidenco mrgolečih primerov politične nekorektnosti. Sicer nisem prepričan, ali je sodna pot najboljša rešitev za uveljavljanje strpnosti v javnem izražanju, vendar so demonstracijski učinki tožb po mojem pozitivni.

  • Share/Bookmark

Policisti, detektivi, tabloidi

Četrtek, 8. maj 2003

Okrog dneva samostojnosti, ko državotvorni pomp naraste do vrhunca, se radi poveselijo tudi policisti. Tako smo v dneh ob desetletnici samostojnosti prebrali v enem dnevu v istem časopisu na skoraj isti strani naslednje članke: [ministrove] “Pohvale ljubljanskim policistom”, “Mariborski župan hvali može v modrem” in “Minister pohvalil koroške policiste”. Taisti Bohinc pa še po dveh letih ne ve, da je Zakeršnik solastnik slovenjegraškega letališča!

Vznemirljivo in obenem pomirjujoče je gledati stotnijo policistov in kriminalistov, ki na prizorišču zločina ped za pedjo preiskujejo drobce v prahu makadama, prečesavajo listje lanske jeseni, zabadajo v prizorišče označevalne tablice in merijo razdalje na centimetre natančno. Prištejmo k temu še baliste in forenzike in druge detektive, ki jih ne vidimo in za katere ne moremo vedeti, ali opravljajo svoje delo učinkovito ali ne. Kljub temu pa smo prepričani, ker nas je strah zločinov in ker to hočemo verjeti. There must be someone to watch over me. Občutek varnosti, ki ga čutimo, je seveda premosorazmeren z zgroženostjo nad zločinom, ki se je zgodil. A neglede na to so taki prizori najboljša reklama za policijo kot občečloveškega čuvaja.

Pa vendar se zdi, da je naklonjenost policiji rezervirana za tabloidne zločine, kakršen je bil trojni umor na Gorjancih. (Če za zločin rečem, da je tabloiden, ga nočem omalovaževati, temveč hočem poudariti absurdnost diskrepance med motivom in posledicami in s tem tudi odvratnost.) Še več: to naklonjenost si policija v teh primerih res zasluži. Tudi policija namreč deluje bolj odločno, avtoritativno, prizadevno in učinkovito, kadar gre za elementarna, nagonska, nesofisticirana kazniva dejanja. Problemi nastanejo, ko gre za – da tako rečem – socialni kriminal. Takrat pa policija odpove in z njo vred tudi tožilstva.

Zahvaljujoč Zamernikovi komisiji, ki preiskuje poskus umora Mira Petka, vemo, da po dogodku na kraj zločina ni prišla stotnija policistov in kriminalistov, ki bi zavarovali območje in ga preiskali do najmanjše potankosti. Ulica in dvorišče v naselju je teren, kjer so sledovi veliko vidnejši kot pa na gozdni cesti – še posebej v snegu, ki pa so ga enkrat za spremembo ravno takrat in tam vzorno splužili. Je bilo to naključje? In če je že bilo, ali ne bi moralo policije pripraviti do tega, da bi se bolj potrudila pri nadaljnih raziskavah?

Napada na Petka ne bi bilo brez močnega motiva. Toda pretežni del komplikacij, ki so sledile v več kot dveh letih obravnavanja dejanja – od selitve primera s tožilstva na tožilstvo, neumnih Pogorevčevih izjav in “komunikacijskih napak” koroških policistov pa do izmikanja generalne tožilke in zdaj še slovenjegraške -, je bolj kot posledica sostorilskega oviranja preiskave in vplivanja nanjo z grožnjami po mojem samo serija naključij, ki pa jim seveda ne moremo reči drugače kot procesne šlamparije.

Posledica geografske majhnosti in demografske maloštevilnosti Slovenije je, da nič ne more ostati zelo dolgo skrito. Ne fizično ne medčloveško. Družbeni aspekti tega so pozitivni in negativni, in med slednjimi omenimo prizanesljivo familiarnost in seveda močnejšo (spontano) socialno kontrolo, kar zna biti zelo neprijetno in celo škodljivo.

Vendar pa specifične slovenske razsežnosti ne morejo biti brez posledic tudi za različne oblike aplikativnih znanj, da ne rečem informacijsko nabiralnih oziroma preiskovalnih vednosti in strok, kakršne so novinarstvo in kriminologija in razne oblike kontrole različnih področij družbenih dejavnosti.

Pustimo zdaj novinarstvo, ki je poglavje zase. Toda policijske statistike kažejo, da ima Slovenija relativno nizek odstotek nerešenih primerov kaznivih dejanj. To se zdi logično. Prav tako pa se zdi logično, da ostajajo (dolgo, predolgo) nerešeni ravno tisti primeri, pri katerih upravičeno domnevamo, da imajo storilci v senci pomagače, katerih interes je, da resnica ne pride na dan. Tak primer, in to drastičen, je zdaj SIB.

Slovenska specifika pa je tudi v tem, da javnost – tabloidno nastrojeno javno mnenje, mediji, pa tudi policija in organi pregona ter razne nadzorne institucije – boleha za nenavadno obliko pravičništva. Ta se kaže kot zadovoljnost s približnimi predstavami o približno rekonstruiranih kaznivih dejanjih ne pravih storilcev, temveč domnevnih, njim najljubših. Lepo je poznati resnico. A še prijetneje jo je poznati le približno in na podlagi teh predstav vsevprek obtoževati tiste, ki nam niso všeč. To je konstruiranje sveta, ki ni popoln, se pa v njem lažje znajdemo. Žal.

  • Share/Bookmark

Memento Smiljan Mori in pojoči klošarji

Ponedeljek, 5. maj 2003

Finance: Memento Smiljan Mori in pojoči klošarji

  • Share/Bookmark

TV dnevnik: more is less

Četrtek, 17. april 2003

Finance: TV dnevnik: more is less

  • Share/Bookmark

Rdeči in črni in modri – tisk pa rumen

Ponedeljek, 14. april 2003

Finance: Rdeči in črni in modri – tisk pa rumen

  • Share/Bookmark

Podmladek za Evropo

Četrtek, 10. april 2003

Finance: Podmladek za Evropo

  • Share/Bookmark

Ali samo še jaz znam angleško?!

Ponedeljek, 7. april 2003

Finance: Ali samo še jaz znam angleško?!

  • Share/Bookmark

Midnight Express Pošta-DURS

Četrtek, 3. april 2003

Finance: Midnight Express Pošta-DURS

  • Share/Bookmark

Drnovšek in Rop: razlika je očitna

Ponedeljek, 31. marec 2003

Finance: Drnovšek in Rop: razlika je očitna

  • Share/Bookmark

Kdo še verjame politikom?

Četrtek, 27. marec 2003

Finance: Kdo še verjame politikom?

  • Share/Bookmark

Kišta, ruta in klobuček pa torta in šampanjec

Ponedeljek, 24. marec 2003

Finance: Kišta, ruta in klobuček pa torta in šampanjec

  • Share/Bookmark

Tone Rop pere bolj belo kot Hana Suralova

Četrtek, 20. marec 2003

Finance: Tone Rop pere bolj belo kot Hana Suralova

  • Share/Bookmark

Z viktorji v Nato: poročilo o prilizovanju

Ponedeljek, 17. marec 2003

Finance: Z viktorji v Nato: poročilo o prilizovanju

  • Share/Bookmark

Kako je Kučan povozil Drnovška

Četrtek, 13. marec 2003

Finance: Kako je Kučan povozil Drnovška

  • Share/Bookmark

Nikomur nas ni treba imeti rad

Ponedeljek, 10. marec 2003

Finance: Nikomur nas ni treba imeti rad

  • Share/Bookmark

RTV: obrat družbene prehrane

Četrtek, 6. marec 2003

Finance: RTV: obrat družbene prehrane

  • Share/Bookmark

Kdo koga kaj vpraša

Ponedeljek, 3. marec 2003

Finance: Kdo koga kaj vpraša

  • Share/Bookmark

TILT!

Četrtek, 20. februar 2003

Finance: TILT!

  • Share/Bookmark

Jihad means love, Tito pa tudi

Ponedeljek, 17. februar 2003

Finance: Jihad means love, Tito pa tudi

  • Share/Bookmark

Dr. Strangelove? a) Kim Il Jong b) Sadam c) Bush

Četrtek, 13. februar 2003

Finance: Dr. Strangelove? a) Kim Il Jong b) Sadam c) Bush

  • Share/Bookmark

Ali nas ima Rupel za idiote?

Četrtek, 6. februar 2003

Finance: Ali nas ima Rupel za idiote?

  • Share/Bookmark

Delo ma novo flaško

Ponedeljek, 3. februar 2003

Finance: Delo ma novo flaško

  • Share/Bookmark