Ali bo Applov iPad rešil globalno časopisno in revialno industrijo pred propadom in zraven še redefiniral knjižno založništvo, knjigotrženje in načine branja? Čeprav nedvomno v to verjame, tega niti sam Steve Jobs ne ve zatrdno — kako bi torej vedel šele jaz? Seveda pa to nikomur ne more pokvariti optimističnega razpoloženja. Lahko smo zadržani, a niti v tem primeru ne moremo mimo dejstva, da je iPad pogumen poskus, kako hirajoči tiskarsko-informativni ter kulturno-razvedrilni dejavnosti ponuditi nov način distribucije in konzumacije, ob katerem bi bilo mogoče razviti vzdržen poslovni model.
- [Zgornji, uvodni odstavek je v Dnevnikovem Objektivu iz neznanih razlogov manjkal. Zgoraj screenshot mojega iPhona (v zaklenjenem stanju). Z ilustracijo je bil opremljen članek v (online) reviji Slate (glej: Viri). Njen avtor je Mark Alan Stamaty.]
Vprašanje, ali iPadu to lahko uspe, je deloma tehnične narave, deloma pa kulturno-ekonomske. Uspešen bo, če bo z uporabniškimi značilnostmi in zmogljivostmi prepričal ljudi, da je konzumacija medijev na tej napravi dovolj prijetna, praktična, informativna, ekonomična, racionalna in nenazadnje vredna plačila v približno takšnem znesku, kot smo ga (bili) vajeni odšteti za informacije na mrtvih drevesih.
Kot praktičnega človeka in zapečkarja pa me prevsem zanima, ali bo iPad kaj koristil medijem v Sloveniji. Zato se naj za začetek pozabavam s s statusom in recepcijo Appla in iPada v Sloveniji oz. njegovimi možnostmi in imidžem pri nas.
Beri naprej »
