Ne ravno Čajkovski

Petek, 25. april 2008

Sinoči sem bil na koncertu. V okviru Slovenskih glasbenih dnevov so v studiu Viba filma izvedli simfonično delo slovensko-francoskega skladatelja Vinka Globokarja z naslovom Angel zgodovine za dva orkestra, dva dirigenta in elektroniko.

Po koncertu lahko rečem samo tole: neposlušljiva in nerazumljiva glasba ne obstaja. V poslušljivosti in razumljivosti ni razlike med Angelom zgodovine in Labodjim jezerom. Da Čajkovskega (raje) poslušamo in (bolje) razumemo — ali da ga za razliko od Globokarja celo lahko poslušamo in razumemo —, je debela laž, ki so si jo izmislili ljubitelji osladnih in patetičnih starcev à la Čajkovski in Wagner.


Najprej nekaj geometrije. Studio Viba filma je kvadrat, velik približno 30 krat 30 metrov. Ob dveh nasprotnih stranicah tega kvadrata sta eden proti drugemu igrala orkestra (podvojena Slovenska filharmonija). Dirigenta (Diego Masson in Michael Wendeberg) sta si kazala hrbet. Med dirigentoma je bil postavljen poldrugi meter visok in meter debel zid iz tisočev plastenk, od znotraj osvetljen z neonskimi cevmi. Zid je delil dvorano praktično na polovico. Na eni in drugi strani zidu pa sta sedela dva seta publike, obrnjena eden proti drugemu. Vsak izmed približno tristo poslušalcev je imel tako na svoji levi in desni po en orkester.

Plastenke so bile primerki tako imenovane United Bottle — projekta švicarskega arhitekturnega biroja Instant. Prazne steklenice je mogoče naknadno uporabiti — napolnjene s peskom, zemljo, perjem, dlako — kot gradbeni ali izolacijski material. Scenografijo so zasnovali Sadar Vuga arhitekti in Tomaž Brate. Ob izhodu iz dvorane je vsak poslušalec dobil plastenko.

Bottle

Moto Globokarjeve kompozicije je odlomek iz razprave Walterja Benjamina z naslovom Über den Begriff der Geschichte (slovenski prevod: O pojmu zgodovine. Izbrani spisi. Studia humanitatis 1998), ki se glasi takole:

Ena izmed Kleejevih slik se imenuje Angelus novus, Na njej je upodobljen angel, ki se namerava — tako se zdi — odmakniti od nečesa, v kar strmi. Njegove oči so razširjene, usta odprta in peruti razpete. Tak mora biti videti angel zgodovine. Njegovo obličje je obrnjeno v preteklost. Kjer se pred nami kaže veriga dogodkov, tam vidi on eno samo katastrofo, ki nepretrgano kopiči ruševine na ruševine in mu jih luča pred noge. Gotovo bi rad zastal, obudil mrtve in razbito zložil skupaj. Toda iz raja veje vihar, ki se je ujel v njegove peruti in je tako močan, da jih ne more več zložiti. Ta vihar ga nezadržno žene v prihodnost, ki ji obrača hrbet, medtem ko kup razvalin pred njim raste v nebo. Ta vihar je tisto, čemur pravimo napredek.

Toliko zaenkrat. Za ta tekst bom rabil več časa, kot ga imam ta hip na razpolago. Danes tako rekoč niti sekunde, jutri zjutraj pa gremo za šest dni na počitnice. Računalnika ne bom vzel s sabo. Naslednji vikend bom dokončal.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Petek, 25. April, 2008 ob 06:33 v kategoriji Po defaultu ZNB.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

79 komentarjev na “Ne ravno Čajkovski”

  1. teoo pravi:

    Spet en dogodek, ki je zbežal mimo mene nezaznan. hudiča. Tale citiran odlomek je fascinanten.

  2. Lim pravi:

    Globokar očitno bere po Wikipediji, kjer je kot primer točno ta odlomek, skupaj s sliko. :) Nič narobe, smo malo kvari pomen in težo…

  3. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Globokarju lahko mirno pripišemo, da bere Benjamina v originalu.

  4. Karmen pravi:

    Prijeten dopust vam želim.

  5. Blitz pravi:

    “Da Čajkovskega (raje) poslušamo in (bolje) razumemo — ali da ga za razliko od Globokarja celo lahko poslušamo in razumemo —, je debela laž, ki so si jo izmislili ljubitelji osladnih in patetičnih starcev à la Čajkovski in Wagner.”

    No, z delom o razumevanju se povsem strinjam – jaz imam vsakega, ki mi razlaga, kaj je hotel povedati slikar, pesnik ali glasbenik s svojo umetnino, za nakladača. Draž umetniškega dela je namreč prav v tem, da jo vsak lahko doživlja drugače. Težko pa se strinjam s preostalim delom trditve. Iz večih razlogov:
    1. v resnici velika večina poslušalstva lažje posluša Čajkovskega kot Globokarja. Ne zato, ker bi bil osladen, ampak zato, ker je glasba Čajkovskega poslušljiva tudi ob bolj površnem poslušanju, medtem ko se je potrebno v Globokarja poglobiti – ob površnem poslušanju ti pa gre na živce. Zato je za površnega poslušalca, kakršnih je večina, težko poslušljiv. Seveda pa tudi nikjer ne piše, da je Globokar všeč vsem tistim z bolj zahtevnim okusom.
    2. Težko bi se strinjal, da je Wagner osladen – patetičen že morda s svojo germansko mitologijo, osladen pa niti najmanj, kvečjemu pompozen. Bilo bi bolje, če bi za osladneža izbral kakšnega Verdija ali Puccinija.

    Imam pa sam nekako drugačno teorijo o poslušljivosti in sprejemljivosti glasbe – jaz mislim, da večina ljudi lahko posluša tisto glasbo, ki so jo poznali že iz otroštva – jaz denimo lahko poslušam skoraj vse zvrsti od prejšnjih stoletij do osemdesetih, potem se pa ustavi. Ni problema ne z opero, ne z narodnozabavno, ne z rockom, s punkom, niti s starim heavy in hard rockom, pa tudi disco je OK. Ne morem pa poslušati rapa, housa, techna, rave, grunga, niti novejših zvrsti metala, Globokarja, Lebiča, Čukov ali Atomik harmonik.

  6. Jasna pravi:

    Meni je zraven Čajkovskega osladen tudi Mozart.
    Ali pa nič ne kužim. Tisto kar je Ivo izvajal decembra v Cankarju in če bi slučajno ga slišal Rachmaninov iz nebes bi sigurno rekel:” Ne to pa jaz nisem napisal” Ma poštirkanec si upa marsikaj. Nič mi ni jasno kdo določa pravila?

  7. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Jasna: Mozart osladen? Da ti ne bom zbrisal tega komentarja!

    Kaj bi rekel Rahmaninov na Pogorelićevo izvedbo, ni zelo bistveno. Res je, da pravila določi skladatelj, izvajalci pa si jih (lahko) razlagajo po svoje. Zlasti veliki izvajalci kot Pogorelić.

    Nemoj ti njemu Ivo!

  8. Blitz pravi:

    Jasna, ali pa jaz nič ne kužim :wink: Mozart mi sicer ni najljubši avtor, predvsem njegove predolge opere mi ne ugajajo (recitativov res ne maram, še posebej ne s spremljavo čembala), ampak osladen pa ja ni.

    Hm, kdo bi si mislil, da bo ostareli rocker kot sem jaz, moral stopiti v bran klasikom. :lol:

  9. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Blitz: Mišljeno je bilo, da je Čajkovski osladen, Wagner pa patetičen. Se pa strinjam, da bi se mu bolje prilegal tvoj pridevnik pompozen.

    Oper (vsaj ne klasičnih, razen kakšnega pompoznega Nemca) nisem nikoli poslušal, zato o Verdiju in Pucciniju ne dajem izjav.

    To s sprejemanjem glasbe, ki se človeku v nekem trenutku ustavi, imaš deloma prav. Tudi pri sebi to opažam. Ampak dandanes lahko poslušam elektroniko (današnjo) in remixe in take zadeve po mojem zato, ker mi je nekoč sedel v uho disco. Ali Globokarja zato, ker sem se nekoč navduševal nad Zappo in free jazzom. Edino za rap mi ni jasno: ne morem slišati ameriškega, medtem ko mi je slovenski ful všeč. Kar sem slišal SLO rapa, so bili vsi dobri. Celo zanimivi!

  10. Jasna pravi:

    Tole z Mozartom je podobno kot s Prešernom a ne Marko? Jaz sem samo iskrena. Se me pač ne dotakne Mozart. Ko pa slišim Chopina sem pa čist paf. Pa kaj jaz morem? Kar se tiče komentarjev bi bila najbolj srečna, če bi jih izbrisal čisto vse kar jih je.

    Marko glede rapa se mi zdi, da je …. mislim, da je sonet starodobna beseda za rap.

    Veliki Pogorelić ni noben Bog. Nekaj se igračka in se upa, kar drugi ne bi upali niti v sanjah ( Varšava). Mi pa smo vsi iz sebe. V Cankarju se je vzvišeno obnašal, kot da smo mi črvi za njega.

  11. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Saj smo.

  12. Jasna pravi:

    Privoščim mu, da ga boli zob, da vpije od bolečine in da nikjer ni nobenga črva, da mu pomaga.

  13. Fritz pravi:

    Jasna, pejt k zobozdravniku, da bo konec teh bolečih komentarjev!
    Brez zamere ampak Pogorelič res ni kar Ivo!

  14. Jasna pravi:

    Raffrenando, Fritz. Ivo je zato, ker razkužuje roke po rokovanju s svojim fenom in to njemu pred očmi. Da o ostalem zajebavanju in preseravanju ne govorim. Njegovo delo spoštujem, značaj pa ne. Vsi brezveznjaki tega sveta bi igrali na vseh svetovnih odrih maestro bi pa sedel doma dokler se ne bi poboljšal, če bi mene kdo kaj spraševal, ampak dobro,da me ne. Vidva z Markotom kar mislite, da je genijem vse dovoljeno, briga me.

  15. Khmer Rouge pravi:

    Ta koncert sem poslušal v neposrednem prenosu na programu Ars. Pri tem sem tako trpel, da sem moral predčasno ugasnit radio.

    Drugače se strinjam z Blitzom, osladna je italijanska romantična opera, Wagner je pa caaaaaar!!!

  16. blitz blitz pravi:

    Khmer, potem se pa ne strinjava, jaz samo trdim, da Wagner ni osladen, vseeno mi pa ni všeč. Imam raje Italijane, saj se mi ne zdijo osladni, a vsekakor je Wagner še manj. :wink:

  17. frius pravi:

    Dokaj redno berem prispevke na tem blogu, komentiral pa do sedaj še nisem. Gospod Marko Crnkovič na veliko področjih razdaja svoj okus (in to je seveda OK, saj je blog njegov), komentatorji pa zavzeto dodajajo svojega, meni se pa zdi, da je pisarjenje (kreganje) o okusih brezciljno.

  18. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Rdeči Kmer: Verjamem, jaz tudi ne bi mogel poslušat Globokarja po radiu, niti na cedeju. To je treba poslušat v živo, da lahko zraven gledaš. Ker tudi imaš kaj videt! Na nek način je to vizualna glasba, čeprav ni scenska.

  19. Jasna pravi:

    Gospod Frius to ni kreganje ampak nekaj podobnega debati. Vsak pove kar se mu zdi in to utemelji. Obdrži svoj okus še naprej in poizkusi razumeti drugega oz. drug okus. Tako razvija toleranca.

  20. Simon Simon pravi:

    Čajkovski in Wagner sta predvsem že dolgo mrtveca in šele potem morda osladna starca. Poleg tega pa takšne glasbe ne smemo poskušati razumeti, moramo jo kvečjemu poslušati in podoživljati avtorjevo bivanjsko izkušnjo. Če te je že tako prevzela Globokarjeva izkušnja, še ne pomeni, da moraš tako lahkotno pljuvati po mrtvih genijih. Mene Globokar ni prevzel, mi je pa zanimiv, a moji bivanjski izkušnji (še) nekompatibilen avtor. Beethoven, Čajkovski, Wagner ipd pa mi dajo bivanjski polet med tekom po naravi, ki je prav orgazmično osladen in ga še nekaj časa ne bom zamenjal z zateženimi starci.

  21. miran pravi:

    Razprave o vrednosti, oziroma všečnosti neke glasbe, so spolzka tema.Vprašanje kak tip si in koliko se na glasbo spoznaš. Dejstvo je, da so bili klasiki veliki mojstri svojega posla.

    Pripadnost do neke zvrsti, je stvar, ki jo nosiš s sabo, Je tudi zgodovinsko pogojena.Vsekakor menim, da po površnem slišanju neke stvaritve ne moreš biti objektiven.Odvisno je od karakterja človeka, od okoliščin v katerih živi in od otroštva, kako ga je doživljal.

    prav gotovo je, da ima Pogorelič svojstvene interpretacije in svojstven karakter. To ga dela takšnega, kakršen pač je. Priznati moramo, da je velik.
    O globokarju pa bo marsikaj še spregovoril čas. Jaz ga celo osebno poznam in človek je fejst fant.Pa tudi, ko glasbo ustvarja, točno ve kaj hoče. Kako jo človek sprejema, pa je stvar, da smo zopet na začetku.

  22. frius pravi:

    Jasna,
    nisem hotel povedati, da se tukaj kdor koli krega, kar je evidentno da se ne, ampak sem samo povzel latinski rek v slovenščini; O okusih se ne prepiramo, s tem sem hotel povedati pravzaprav enako kot ti, vsak ima svoj okus, vsak ima do svojega pravico, prepričevati nekoga o izbranosti svojega pa brezveze,
    torej, ekola, sva skupaj

  23. Jasna pravi:

    No, če se kdo “krega” potem je to Marko, ki mi grozi z brisanjem, ker se mi Mozartova glasba ne zdi posebna. Ampak ti praviš, da on lahko, ker je “hlev” njegov. Da pa stari roker Blitz brani Mozarta mi simpatično, da ne rečem hecno.

  24. Blitz pravi:

    Jasna, ni tako nenavadno, da rocker brani Mozarta. Vsaka glasba nastaja v svojem času in ta ima seveda nanjo velik vpliv. Veliko bolj od drugih umetnostnih smeri je glasba vedno bila zelo komercialna aktivnost. Saj je večina velikih skladateljev ustvarjala po naročilu. Tole, čemur danes rečemo klasična glasa, je bila takrat prav tako komercialna, kot je danes rock ali pop. Seveda s to razliko, da je bilo ustvarjanje mnogo dražje, saj je bilo poslušalcev/strank veliko manj. Zato so uspeli le zares največji velemojstri, danes pa zaradi digitalizacije lahko dela glasbo dobesedno vsak cepec in je zato težje ločiti zrnje od plev.

    Ker stari mojstri niso imeli ojačevalcev, so seveda glasbo morali delati z velikimi orkestri in zatu tudi zveni drugače. Jaz zaznavam mnogo paralel med klasično in moderno glasbo. Če bi veliki klasiki živeli v današnjem času, bi morda Mozart delal glasbo Beatlov, Verdi kak melodični pop-rock kot Queen, Bach bi skladal gothic, Wagner pa kak pompozni heavy metal.

  25. Gregoire pravi:

    Všeč mi je, kadar se kak blog dotakne “klasične” (raje: umetniške) glasbe. No, lepo, da se na Globokarju tare slovenska “elitna” scena – torej tudi taki, ki sicer na koncerte takega tipa ne hodijo.
    Razlogi za nerazumevanje glasbe tipa Globokar (ali kot sem videl v komentarjih tudi Lebič) so precej enostavni in so povezani z zelo skromno splošno glasbeno izobrazbo. Ljudje pač poslušajo glasbo, ki jo razumejo in ki je v njihovem okolju – danes je to v prevladujočem deležu popuarna glasba, za katero je značilen glsbeni stavek, kakršen e bil razvit nekje sredi 19. stoletja.Zato se tam ponavadi ustavi tudi razumevanje umetniške glasbe: torej skoraj nekje pri Čajkovskem in Wagnerju.
    Niti v glasebni šoli nas ne učijo, da obstaja v glasbi še kaj drugega kot melodija… ali celo hramonija ipd. To je nekako tako kot da v šoli nikoli ne bi brali poezije v svobodnem verzu ali da bi nam “turšica” razložila, da je svobodni verz bedarija.
    Je pa res, da sam ne verjamem, da Globokarja razume širša srenja, ki se je trla na koncertu. Gre v veliki meri za “show off”. Za razumevanje Globokarja je pač potrebna kar široka glasdbena izobrazba (recimo poznavanje glasdbenega modernizma iz petdesetih in pestdesetih) ter tudi kar visoka estetska razgledanost.
    Ker se zdi Globkoar tako drugačen in za nekatere “izven” glasbe, ga seveda lažje spremljalo v resnici laiki.
    Seveda mislim, da sodi Globokar med največje, da ne bo pomote. Žal tega slovernsko občinstvo ne ve ali ne razume – tako tisti, ki jih namenoma ni bilo v Viba studih, kot večina tisth, ki so tam bili.

  26. blitz blitz pravi:

    Gregoire, zelo dober odgovor tole z glasbeno izobrazbo. Povsem logičen. A se lahko nanaša le na razumevanje, ne pa na poslušanje. Ušesom seveda paše melodija in harmonija, duši in možganom pa tudi kaj drugega. Podobno kot pri vsaki drugi stroki – večina smrtnikov bo trdila, da je Toyota Prius nemogoče oblike, oblikovalci in fiziki pa seveda razumejo, zakaj je take oblike.

    Le majčkena pripomba – jaz izraz umetnost uporabljam zelo previdno, ker je vse preveč zlorabljan, zase in za tisto kar je nekomu všeč, ljudje še preradi uporabljajo izraz umetnost, zato pogosto pomeni poskus segregacije na nas, umetnike in one druge cigumiguje – neumetnike, ki ustvarjajo manjvredno glasbo. Konec koncev so nekoč v preteklosti tudi kubiste in konstruktiviste mnogi takratni klasični umetniki označevali z neumetniki. Zato se mi izraz umetniška glasba ne zdi najbolj ustrezen. Seveda pa je še bolj neustrezen izraz klasično – danes so že Beatli in Led Zeppelini skoraj klasika. Morda bi bilo ustreznejše označevanje glede na vrsto izvajalcev, denimo orkestralna ali kaj podobnega.

  27. commonsense pravi:

    kmetavz pravim: larpurlartizem, blah.
    o toyoti priusu pa bi se dalo debatirati. :)

  28. lojzi pravi:

    Marko je spet opozoril na svojo pravičnost in razglasil, da smo vsi ( vključno z njim! ) za Pogoreliča črvi:

    -Vsi smo črvi za pogoreliča, ker lepo igra klavir in je (domnevno)pameten
    -Ostali so črvi za Markota, ker lepo piše in je (domnevno) pameten
    -Med ostalimi pa se nažalost bije večni boj in prerekanje o tem, kdo zaboga je večji črv in kdo najbolj umazan črv…

    p.s.: Sem kakšen člen izpustil v črvji hierarhiji? Dopiši!

  29. Jasna pravi:

    Blitz: Za rokerja si kar dobro podkovan. Kužim, da je včasih to bilo tako. Strausi so bili disco za takratšnje dvorjane. Nisem nobeden akademik, da bi zdaj tukaj filozofirala. Meni osebno pač Mozart ni všeč. Tudi Čajkovski mi je osladen ampak vseeno bom šla pogledati Zagrebško filharmonijo, ki ga bo izvajala maja v Cankarjevem domu. Ker me frendica, ki ji to pomeni vedno “vlači” seboj. Pa sej nazadnje ispade vedno o.k. O Globokarju ljudje s katerim se družim ne vejo veliko. Glede Wagnerja me zanima ali ga ljudje, kot je Khmer Rouge obožujejo zaradi njegove glasbe ali zaradi dejstva, da so ga oboževali Nacisti in vzeli za svojega. Kakorkoli Blitz neki stari roker mi je pokazal glasbo za katero bom rekla takole: I like Pink Floyd!

  30. frius pravi:

    Jasna, po zadnjem komentarju si stara točno 43 let.

  31. Jasna pravi:

    Koliko je kaj star človek, ki posluša Wagnerja? Ne bereš natančno!

  32. Jasna pravi:

    Joj, Frius kako si ti smešen!

  33. Luka Fanlok pravi:

    ha ,.. res smeh :>

  34. Jasna pravi:

    Gregoire: Prekleto prav imaš! Nekje sem staknila Globokarja in ga poslušala, lahko ti povem, da je vzbudil v meni neke dražljaje in občutke ampak problem je v tem, da jaz teh dražljajev ne želim še in še. Ne razumem jih in potrebujem nekoga, da mi jih razloži. To je točno zato, ker hočem melodijo ni harmonijo tako kot praviš ti. Zavedam se, da je velik in da sem jaz mali črv. A je on predstavnik atonalne glasbe? Gregorie, hvala za tvoj komentar!

    Blitz: Ne ti meni veleuma kot je Wagner primerjati s kakršnimkoli metalcem pa tudi pompoznim ne. Prej sem to spregledala.

    Frius: Po tvoji teoriji je Kmer Rouge že trikrat mrtev, jaz pa gledala Gagarina kako je krožil oko zemlje. Gagarina je res gledal moj foter in njegova bajkerska družba, ki je kriva, da sem retro usmerjena.
    Moja prva beseda je bila baje: I like Pink Floyd na kar je ata bil sila ponosen. Ma prav glupo mi je svoje stvari razlagati po netu.

    Lojzi: Dej vprašaj ga namesto mene, če bi Stalin tako virtuozno igral kot Pogorelić ali bi tudi takrat mi bili črvi. Meni se zdi, da je Pogorelić bil v depresiji in ga nekaj časa ni bilo na sceni. Po moje je on nor. In sam Bog ve če bi naš Marko takrat sedel v žiriji v Varšavi, če bi ga bil sposoben otkriti. Lahko je zdaj za drugimi ponavljati.

  35. blitz blitz pravi:

    Jasna, kako da ne, nordijska mitologija, vitezi okrogle mize, spektakularne postavitve odra, glasba pa mešanica nežnih melodij na bombastični in agresivni podlagi.

    Vizuelno bi seveda lahko Wagnerja primerjal tudi s Pink Floydi, vendar pa ni glasbene podobnosti, saj je glasba Floydov veliko bolj intelektualna in poduhovljena in tudi manj melodična.

    In prosim ne mešaj virtuoznosti z veleumnostjo, ker nimata nič skupnega. Wagner je nedvomno bil izjemen glasbeni ustarjalec, nikakor pa se ni odlikoval s kakšno omembe vredno umnostjo. Še največji umski dosežek je njegovo uživaško življenje na račun prismojenega bavarskega kralja.

  36. Tomac pravi:

    Ja, ja Globokar je boljši od Čajkovskega…..Ja, pa svizec mu note zavija…..
    Marko! S svojim kvazi poznavanjem klasične glasbe si prav patetičen…

  37. Jasna pravi:

    Blitz, lahko bi rekla kakšno o Mozartu. Jaz ga poznam ravno toliko kot vsak butl. Recimo Turški marš in Malo nočno muziko. To so mi tako otročje brezvezne skladbe, čeprav pravijo, da jih je zelo težko zaigrati.
    Poglabljala se nisem v Mozarta in čudno mi je zakaj se Marko zgraža, ker imam o Mozartu takšno mneje. Kaj praviš?

  38. Miran pravi:

    Jasna: Mozart je za otroke in starejše od 70.let. Bortnjanski je faca.

  39. polona pravi:

    Miran — kot profesionalni glasbenik si s temle komentarjem o Mozartu res pošteno okrnil vtis o sebi. Sicer pa .. čevljarji so takšni in drugačni. Važno da delajo krpe za stopala, kajneda.

    Komentarju št 24 in ostalim, ki frnikolajo s pridevniki okrog velikih mojstrov (moje skromno mnenje): Wagner in Bach en bi skladala nikakršnega metala, ker gre pri metalu kvečjemu za sub~ in ne za prevladujoco kulturo, njima je šlo pri glasbi (hkrati z ustvarjalno nujo) za preživetje in množično dopadljivost. Wagnerju pravzaprav tudi za manipulacijo in obvladovanje (zato se je tako dopadel Hitlerju, OpombaZavseRazenzaCrnija).

    Če dovolite, grem h nagajivi in berljivi metafori (brez da bi vabila Jasno in Mirana na ta nivo): Wagner kakor maratonski seks (strast je vneta in ambiciozna, full force ahead captain Pickard, med aktom si navdušen nad lastnimi močmi in vzdržljivostjo; na koncu imaš pa vsem orgazmom navkljub občutek, da je šlo zgolj za praznjenje. Ni pogorela samo sveča, ampak tudi stenj), Puccini in Verdi sta korektna — furata stvari z večerjo, predigro, medigro in crkljanjem vred, Globokar je pa za tiste, ki se s konvencionalnim pristopom dolgočasijo (bodisi zarad izdatne prakse, radovednosti, sadomazohističnih apetitov ali naravno presežnega uma). Da ne pozabim .. Mozart ima vse – od dveh mladih golobčkov, ki se prvič seznanita s spolnostjo, do viagre po diamantni obletnici poroke .. (in tud tisto, kar pride vmes).

  40. Miran pravi:

    Polona, beri moj tekst med vrsticami in ne prepovršno.
    Mozart je genialen, dejstvo pa je, da pride obdobje, ko se vsaka stvar za nekaj časa v ljudeh utiša. To je človeško.
    To, da je Mozart za mlade in starejše od 70 let, pomeni, da je večen in da je prav za vse!!!

  41. Miran pravi:

    Pa še dodatno pojasnilo. Veliko glasbe je ali za ene ali za druge, za stare, ali za mlade.Zlasti seveda, ko gre za pop.Z mojo trditvijo pa hočem reči, da je Mozartova glasba tako božanska, da se ji no more odreči nihče.

  42. Khmer Rouge pravi:

    Posnetek koncerta Vinka Globokarja:
    http://www.rtvslo.si/play/posnetek-brez-naslova/ava2.32582/

    Če povezava ne bi delovala, si lahko koncert poiščete v arhivu oddaj na spletnih straneh RTV Slovenija:
    http://www.rtvslo.si/

  43. Jasna pravi:

    Polona, kdo naj bi se dopadel Nacistom,če ne Wagner. A je takrat sploh bilo česa druzga. Po moje bi se mu dopadli tudi rockerji ampak takrat jih pač ni bilo. Meni se zdi, da je Wagner lepo ukrojen po arijskih merilih. Njihov človek pač.

    Med tem sem se že seznanila z Mozartovimi zelo zahtevnimi ( mašne) skladbami in raširila pogled. Žal sem poznala tisto samo kar pozna večina ampak še naprej trdim, da so skladbe, ki so znane večini kot so Turški marš in Mala nočna glasba… za moj okus otročje hecne in da se me ne dotaknejo.

    Danes sem v kulturni prilogi Dela prebrala kritiko Globokarjevega Angela zgodovine. Zdaj ko mi Jure Dobovišek vse lepo razložil mi je seveda bolj jasno. Sem preprosta punca in nisem tako umne glave kot Marko. Polona kakšen je potem za tebe “čevljar” Marko, ki ga sumim, da na klavirju ne zna niti perjeti fis (toliko v apologijo Miranu) Globokarjevega Angela bi primerjala s Picassvo sliko Guernica. Ko sem prvič videla to sliko nič mi ni bilo jasno. Ko sem izvedla vso zgodovino, ozadje in zgodbo mi je bilo bolj jasno, kot mi je zdaj jasno vse okoli Angela zgodovine. Sliko lažje razumem, kot njegovo glasbo. Mi ni nerodno priznati, da so stvari za katere sem “prekratka”.

    Kmer Rouge, zlat si hvala!
    Kmer Rouge

  44. Jasna pravi:

    Popravek: prejeti fis

  45. Jasna pravi:

    Danes se preveč motim. Pri pisanju se mi preveč tresejo roke. Srečala sem tistega testosteronskega rokerja. Zdravo srček! Kako si punči? A si spet začel! Moški moramo vedno začenjat…No, ko se skuliram pridem pogledati nazaj.

  46. polona pravi:

    Jasna: Najbrz mislis “prijeti fis.” Nisem Crnija primerjala s cevljarjem, nesporazum. Tisti pristavek o Wagnerju tudi ni tehten, zato ga strogo gledano nima smisla komentirat. (Le toliko da nakažem: njegove kompozicije so pisane tako, da na predvidljiv način nagovorijo človeške možgane. Stopnjevanje dim akordov ustvarja specifično sorto katarzičnega razpoloženja, ki se prej opiše z besedama “kaos, nemir”, kakor npr z besedama “sproščenost, ekvilibrij”. Sem že pisala o tem; v nekem aspektu je lahko glasba (v smislu množične manipulacije) bistveno učinkovitejša od biološkega (sploh pa fizičnega) orožja. Vprašanje časa je, kdaj se bo to dejstvo ponovno zlorabilo).

  47. polona pravi:

    In zaboga, prizanesi nam s to odvečno dozo privatnega življenja. Ali pa (še bolje, ker nekateri te res z veseljem spremljajo): odpri si svoj blog, Jasna. (Prosim, ne komentirat tegale komentarja. Potem se bo off-topic spet vlekel kot špaget.)

  48. Miran pravi:

    Dekleta, glasba je relacija, ki se izteka v absolutum. Je gospodar samega sebe in je v popolni odvisnosti neodvisnega. Odvisna neodvisnost in neodvisna odvisnost. Ton Fis.npr. je človek samo poimenoval, obstaja pa v neodvisnosti. Svojo podstat dobiva, kadar si red vrednosti postavi tako, da si jih svobodno privzame. Na ta način prenaša ter združuje vso svojo dejavnost v svobodo in iz stalnega izobilja in s stalnimi stavariteljskimi deli ustvarja samoniklost svoje poklicanosti. Vsaka naša diskusija je dobrodošla zato, da zapolnimo lastno hrepenenje po nečem višjim, po nečem kar slutimo, pa ne moremo prijeti. Konec koncev je glasba umetnost, ki nas spremlja od zibelke, skozi vesele in žalostne trenutke, pa do tja, kjer se življenje spoprime z novo dimenzijo.

  49. lojzi pravi:

    …Dekleta, glasba je relacija, ki se izteka v absolutum….- pa kaj se tebi meša človek božji. Na tako verbalno fekado pa že res težko naletiš.

  50. miran pravi:

    No,LOJZI. Želim tehtno razlago in analizo, kaj je v tem narobe. Sem za diskusijo na intelektualni ravni. Dvomim, da ste je sposobni, po tem, nad čem ste se zgražali.
    Lahko diskutiramo na akademski ravni, lahko pa na ljubiteljski. Kakor želite.
    Prosim pa vas, da svojo nevrotičnost in psihopatičnost pustite v svoji sobi in je ne trosite v javnosti. Ljudje imamo pravico do zdravega okolja.

  51. Jasna pravi:

    S “čevljarjem” si primerjala Mirana. Jaz sem se samo spomnila, da Crni ne zna prijeti fis. To je vse. Mater sta z Miranom pametna. Ma nisem vam niti do kolena. Sem kar slabe volje, ker pišem take simpl štorije.

    Za tiste osebne zadeve imaš čisto prav. Ampak ne da bi hotela, nekaj me zanaša in potem se zapletem.Včasih se mi zdi kot da sem pred velikim pokom tako kot tisti pospeševalnik v Cernu. Molim, da smrt pride pome in me reši teh muk…

  52. miran pravi:

    JASNAaaaaaaaaaa
    Živjo! Kje si bila? Tok sem te pogrešov!
    En poljubček ti poklanjam, v vseh tonalitetah.

  53. miran pravi:

    Pa še to. JASNA, kot sočloveku mi ni vseeno, kako doživljaš življenje.
    Ali imaš res kakšne stiske oziroma nesvobode? Moraš najti motiv, da stabiliziraš svoja čustvovanja. Ne silim vate, ker nimam pravice, Pa vendar:
    Poglej, samo mimogrede kramljamo preko bloga, a se me tu pa tam poloti dvom, če sem uspešen kot človek.Tu na blogu mislim!
    Če potrebuješ kaj, sem ti prijatelj. Iskreno!!!

  54. lojzi pravi:

    Ne laži, iskreno bi ga rad namoču -polna jajca maš, pa žvrgoliš metafizične bedarije kot ptiček.

  55. Blitz pravi:

    Jasna, kar se tiče Markovega zgražanja, moraš razumeti, da smo vsi rastli v času intenzivnega gojenja kulta osebnosti in preprosto nismo vajeni tolerirati napačnega ali drugačnega mnenja. Saj se nam vsem to dogaja. :lol:

    Zaradi mene se ti Mozart lahko zdi popolnoma brezzvezen, strinjati se pa s tem ne morem. Zame merilo kakovostne glasbe nikakor ne more biti samo zahtevnost. Čeprav Mozartova glasba je zahtevna, se mi ne zdi to ključno.

    Konec koncev pomisli na Beatle – daleč od tega, da bi bila njihova glasba zahtevna, danes imaš na svetu milijon glasbenikov, ki bi jo lahko igrali. Pa so vendar največji pop in rock band. Skrivnost je v čistoti glasbe. Podobno je pri Mozartu – nobenega mazanja, njegova glasba je minimalistična, nikoli ne poskuša kot denimo Wagner ali Bach s pompoznostjo in glasnostjo vplivati na naša čustva. Vsak ton slišiš jasno, nič ne prevlada.

    Pa da se razumemo – sploh nisem Mozartov fan, še manj fan Beatlov, imam manj prefinjen okus in glasbo rad poslušam s čustvi, kljub vsemu pa tako Mozartu kot Beatlom priznavam popolnost. Seveda pa to ne pomeni, da jih ne smeš kritizirati. :wink:

  56. miran pravi:

    LOJZI nevarno si zasvojen sam s sabo.Taka bolezen je nikoli ozdravljiva in za normalno populacijo moteča. Vem, da trpiš in si zbegan. Pa kaj ti morem. Tvoji kompleksi so težko stanje, ne moremo pa mi, zdravi ljudje nositi tvoja bremena.
    Lahko ti pomagam, vendar si samo zazdravljiv, ozdravljiv pa nikoli.Se pravi, da te bo histerija izdajala še naprej in boš zbegan. Tako stanje je res težko. Te razumem in se mi smiliš. Doživljaš same poraze in si ljubosumen. Zato se izogibaj ljudem, kajti s svojo prenapetostjo delaš škodo lastnemu zdravju. Jaz sem popolnoma svoboden.
    Ko pa se boš predal strokovni pomoči, te bodo oni usmerjali kako se integrirati. Pač usoda ti je to dodelila.

  57. polona pravi:

    Res neokusno, madonna. Crni bo izgubil vse vsaj relativno inteligentne bralce.

    Miranu: Ne bluzi. Lojzi je samo eden tvojih odsevov; ce tvojih traparij ne bi blo, tud njegovih ne bi blo. Zmeni se raje s svojo cenjeno Jasno kje drugje. Saj sta odrasla človeka, izmenjajta si telefonske al pa kaj v tem smislu. Res, Crnijev blog ni namenjen zmenkarijam, po mojem (in mislm da po mnenju večine bralcev). Ravno ti, ki pridigaš o “pravici do zdravega okolja”, si največkrat osladno off topic (najsi gre za žicanje al pa za pecanje). To me pa pogreje!

    Jasna: Beri nasvet Miranu. Če so ti prsti res totalno ušli kontroli uma, naslednjic preden bos stisnila “oddaj komentar”, desetkrat globoko vdihni, potem izpij na dušek 2dl mrzle vode, si jo pljusni še enkerat toliko v obraz in se vprašaj “a res hočem delit te vrstice z najmanj nacionalno (če ne svetovno) javnostjo na Crnijevem blogu”. Ce si bos odgovorila z “da”, pejd pred tipko “oddaj komentar” se masturbirat (al pa par km pretečt, oboje deluje). Ce bos nadalje prepricana, da je prispevek koristen in/ali ima veze z naslovno temo, pa le pogumno klikni gumb na miški. Ko hočeš kaj sporočit svojim fanom, na drugi strani, (res, res, lepo te prosim!) raje odpri svoj blog, pusti naslov, telefonsko, whatever.

  58. lojzi pravi:

    Iščem slovnične napake, pa jih začuda ne najdem. Prvič si se res potrudil.Priden

  59. miran pravi:

    Obsesije včasih za nekaj časa tudi popustijo.Žal se vrnejo in je kažin.

  60. miran pravi:

    POLONA zate mi je žal, da se pri takem bloganju slabo počutiš. V velikem imaš prav.Odstopamo od osnovne teme in to ni najbolj elegantno. Včasih pa tudi malo popestri.
    Sam ne napadem prvi in Lojzi nima nobene pravice, da me žali.
    Malo sprostitve v današnjem prehitrem načinu življenja tudi ne škodi.
    Kot sem v blogu 58 zasledil imamo tudi lektorja. Pa res ni potreben.

  61. lojzi pravi:

    p.s.: Po tvojem pisanju sodeč si ti nevaren. Taki navihani vitalni starci so sploh sumljivi. Kar vidim te pred zborčkom: Punčka nič se ne boj, to je dirigentska paličica….

  62. miran pravi:

    Huda obtožba!!!
    Užaljen sem.
    Gospod Lojzi, ne cenim prav vsakega človeka, spoštujem pa vse ljudi, tudi vas.
    Ne vem, zakaj ste začeli konflikt. Prosil sem vas za argumentacijo, ko ste mi na pisanje očitali, da se mi meša. Moja dirigentska palica počne resne stvari in je marsikoga osrečila, za kar sem vesel in celo ponoosen.Sem profesionalec!
    Spoštljiv pozdrav

  63. lojzi pravi:
  64. miran pravi:

    LOJZI blog 63 predajam policiji.S tem naj se bavi kriminalistična služba. A se zavedate, kaj ste naredili.Vi ste nori.

  65. lojzi pravi:

    Miran, v trenutku, ko sem to naredil sem ugotovil, da sem šel predaleč in naredil neumno napako. Nič nimam proti vam osebno hotel sem se samo grobo pošaliti pa sem očitno zgubil razsodnost nad tem kaj je prav in kaj ne. Opravičujem se in jemljem vse komentarje nazaj. Če ste v stanju sprejeti opravičilo se vam najlepše zahvaljujem.

  66. Jasna pravi:

    Lojzi, mater si poreden! Zakaj si tako nagravžno očarljiv?

    Polona super nasveti, hvala! Ampak sploh ne vem kaj sem narobe nazadnje naredila. Glede na to, da ne razumem Globokarja, da mi Mozartovi največji hiti niso všeč, da sem s pomočjo našega Markota komaj dojela Prešernovo veličino, da sploh nisem ugotovila, da je decembra v CD Pogorelić igral Rahmaninova pa skladbo dobro poznam celo po notah sumim, da sem butasta pa še slovenščino ne obvladam dobro kako naj se potem grem bloganja. Če bi me rada teleportirala, potrpi kmalu pride Crni pa me dajta skupaj.

  67. Jasna pravi:

    Blizt ,medtem sam raziskala Mozarta in tisto kar je širši javnosti skrito je genialno samo jaz tega nisem vedela. Razumem kar bi rad povedal. Tudi meni je všeč umetnost na dva, tri akorda recimo U2.

  68. 1tastar pravi:

    Vsaka glasba je poslušljiva. Ampak meni je najbolj všeč sosedova cirkularka :!:

  69. slama pravi:

    + Splacalo bi se brati se Hannah Arendt, Zwischen Vergangenheit und Zukunft, v 8 esejih literatno-filozofsko obdelan vizualni motiv Angelusa.
    Solidno prevedeno tudi v SI, vendar bolje brati v EN.

  70. Jasna pravi:

    Blitz, dej prosim povej mi še nekaj za zaključek. Zapri oči, koncentriraj se….
    Katero glasbo slišiš? Evo enako bom naredila. Zaprem oči, vidim jesensko mesečino in slišim saksofon Dicka Perryja v skladbi Us and Them. Do zdaj si pisal samo česa ne maraš in kaj spoštuješ. Zanima me kdo ti je najljubši. Pink Floyd is not just music….it’s magic!

  71. Blitz pravi:

    Hehe, dobro opazuješ, Jasna. Jaz muziko slišim vedno, ne le, kadar zamižim. Kaj slišim, pa je odvisno od okoliščin. Če sem poln energije, je to Highway Star, v nežnem razpoloženju That Was Yesterday, kadar sem malo žalostan je tu Free Bird, v službi ali med gibanjem pa si največkrat požvižgavam (če verjameš ali ne) Alla Turca, ki je zame glasbeno remek delo brez primere.

  72. Jasna pravi:

    Hudo, Blitz kaj naj rečem? Vse komade slišim prvič. Tega zadnjega ne najdem. Danes sem se spet naučila nekaj novega. In zakaj naj bi bil ob Free Bird žalosten, ko se razvije v drugem delu ah…, raje ne bom komentirala, da ne bom kregana. In katerega bi izbral zdaj? Jaz bi Free Bird drugi del.

  73. Blitz pravi:

    Jasna, Alla Turca je Turški marš :wink: Free Bird? Saj ni treba, da je komad žalosten, da se mi prileže v žalostnem razpoloženju. Meni je všeč v celoti – nasploh obožujem južnjaški rock.

  74. Jasna pravi:

    Blitz, a si ti mogoče bajker? Ti komadi so bajkerske himne. Spominjam se poletnih večerov, čričkov in mojega fotra, ki je poslušal The Who- Wont get foled again in Baba O’Reilly, Behind Blue Eyes. Spominjaš me na njega.
    Misliš Yugo-rock?

    Ne razumem Polono. Zanimljiva osebnost je, rada jo berem, razgledana, pametna, ve kaj je dim akord, skratka najboljša a Wagnerja in Bacha daje v nič. Še nisem slišala živega človeka, da bi o tej pompoznosti, polponosti v Bachovi glasbi take govoril. Wagner bi po njenem namesto kaosa in nemira moral v svojo glasbo vnesti sproščenost in ekvilibrij. Najboljše, da bi drugi govorili kako naj sklada. Ne razumem kako je lahko glasba orožje, ki je močnejše od biološkega. Saj sploh niti ne vemo kaj je biološko orožje v resnici . Polona, če te ne bi spoštovala in imela za pametnejšo glede glasbe celo od Crnija bi ti rekla:”Ne bluzi!”. Tako ti ne bom rekla nič, ker si mogoče mislila metaforično. Tretji rajh je imel odlično zdizajnirano zunanjo podobo. Rdeči klukast križ na uniformah in tankih je še danes pojem dobrega dizajna in da bi podoba bila celostna so potrebovali tudi Wagnerja. Krivično do njegove glasbe je zaradi tega biti pristranski.

  75. polona pravi:

    Draga Jasna, moji komentarji se (kolikor pomnim, nisem pa preverila, bi se morala čudno zatipkati) niso dotikali Bacha. Mnogokrat sem ga celo izvajala, tako na violini ali klavirju, kakor tud s predpono, v različnih zasedbah; celo zagovarjala sem ga (se mi zdi v eni drugi blogtemi, v nasprotju s slovesom, ki se ga drži) kot izjemno čustvenega komponista. Wagner je druga zgodba: ima seveda svojo veličino, a njegovi motivi za ustvarjanje so bili bolj posvetni, kakor umetniški; odtod moja kritika (ki ni bila enoplastna, ampak mu je priznala ogromno kvalitet).

    V splošnem umetnike (zraven pa tud njihova dela) vrednotim v kontekstu njihovih življenj (kaj in kako jih je gnalo h ustvarjanju, zanima me psihološko, sociološko in zgodovinsko ozadje..). (Ne pišem tja v tri dni.)

    V nadaljnje debate se s tabo, draga Jasna, ne bom več spuščala, ker v tvojem načinu komuniciranja prevladuje ‘ad hominem’ naravnanost, kar me pošteno moti. (Kot začimba je dobrodošlo, a kar je preveč, je preveč).

  76. Blitz pravi:

    Jasna, nisem biker (razen po postavi, haha), Won’t get fooled again je tudi špica komad.

    v “babje :wink: ” prepire pa se raje ne bom vtikal. Le toliko bi dodal – to da je nekdo velik umetnik, še ne pomeni, da je dober človek. Wagner vsekakor ni bil neka človeška veličina, pa Dali tudi ne in konec koncev je bil eden mojih najljubših piscev Hamsun privrženec nacistov, pa tudi Hemingway ni bil ravno vzor. In nenazadnje – eden od Whojevcev je bil celo zapleten v neke pedofilske zadeve. Pa Prešeren, Cankar, etc…

  77. vanja pravi:

    Jah Polona pač obvlada. Če se debatira o konjih,se na njenem dvorišču sprehaja pet Lipcancev, če se debatira o glasbenikih, pri skladanju prekaša samega Wagnerja. Ko smo se dotaknili Indijancev je naša Polona živela z njimi nekaj časa, čeprav načelno ni njihova fenica. Samo tako razvajeno uživaška je. Če se debatira o čem bolj spolzkem….je pa itak najbolj spolzka ravno ona, bolj spolzka od z mahom in drobnimi algami poraslega kamna v morju. Uh kako zavidam takšnim Slovenkam, tem tanajbolj pametnim. In kako dobre sinove nam bodo sprodicurale, še v nadalje bodo v ponos svetovnemu moškemu rodu, s svojo samozavestjo in moškostjo. Jasna sorry, vem da bo bolelo, ampak Polona je pač Crnijev soulmate. Čeprav ga tudi v marsičem prekaša, saj je bolj nabrita od samega lažnjiveg Kljukca.

  78. polona pravi:

    Sic!

  79. Jasna pravi:

    Polona ni mi všeč, da si mi tako všeč!

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.