Diskontent

Ponedeljek, 7. september 2009

Čeprav to ni (moja) navada, si bom ta teden dovolil nadaljevati kolumno, objavljeno v Objektivu prejšnjo soboto. Po eni strani to nerad počnem zato, ker bi morda lahko izpadlo, kot da poskušam izkoristiti uspeh — ali karkoli že to je, na podlagi česar si kolumnist lahko nekaj domišlja —, ki sem ga z njo dosegel. Pohvale so namreč dobesedno deževale, kot že dolgo ne za nobeno kolumno (vključno z tistimi, ki so se meni osebno zdele boljše). Toda po drugi strani se je okrog tega malodušja spletel nenavaden fenomen, ki si zasluži pozornost zase.

Ne bom trdil, da nisem vedel, da bo ta kolumna bralcem nadpovprečno všeč, saj je sprva nehote, potem pa še zavestno zabrenkala na strune večnega nezadovoljstva — ne toliko na sam občutek malodušja. Nekoč me je strah pred všečnostjo odvračal od takega pisanja, danes pa mi kaj hujšega od sence slabega občutka ne povzroča več: pa kaj potem, si mislim, če jim bo všeč!

A kakorkoli: prejšnji teden nisem pričakoval, da bo všeč tako različnim ljudem. Ali natančneje: všeč je bila ljudem na oddaljenih koncih socialnega spektra, za katere si nihče ne bi mislil, da bodo o eni in isti stvari mislili enako — še najmanj o takšni, kakršna je bila moja kolumna. Za ilustracijo naj najvedem nekaj skrajnosti. Prejel sem recimo čestitke od nekdanje diplomatinje in prejel sem jih od kulturne novinarke. Še več! Prejel sem jih od top menedžerja, ki ga je javnost dolgo skorajda glorificirala, nazadnje pa je dočakal splošni linč. Da je tak človek v mojih trditvah našel nekaj zase, se ne čudim. Toda po drugi strani se je na odgovornega urednika in name obrnil tudi predstavnik sindikatov s prošnjo, ali smejo moj tekst, “ki navdušuje in zaskrbljuje hkrati”, ponatisniti v sindikalnem glasilu!

Iz teh odzivov je mogoče sklepati, da je nezadovoljstvo z življenjem v Sloveniji splošno in razširjeno in da ne gre le za naključno pronicljivost naključnega kolumnista — ne seveda edinega —, ki je zaznal neartikuliran diskontent. Ne moremo seveda reči, da so vsi nezadovoljni, toda očitno ni pred tem imuna nobena družbena skupina. Nezadovoljstvo navsezadnje ni samo posledica objektivnih dejstev, ampak v veliki meri tudi karakterja, individualnega in kolektivnega. Zato je poanta — in to po mojem le še bolj boleča — v tem, da so (lahko) nezadovoljni tako revni kot bogati, tako uspešni kot marginalizirani, tako kulturni kot nekulturni, tako štromarji kot filozofi, če smem tako reči, in nenazadnje tudi privatniki enako kot javni uslužbenci in med temi tudi enako predsedniki uprav in njihove tajnice ter ministri in njihovi podrejeni.

Slovenijo očitno muči to, da ljudje upravičeno dvomijo v moč — v moč političnega, poslovnega, civilnega, samoiniciativnega odločanja, reševanja problemov, ukrepanja, realiziranja, implementiranja; da dvomijo v možnost, da sami nekaj naredijo in dosežejo ali da zanje nekaj naredijo in dosežejo za to poklicani.

Del tega problema so konflikti interesov in nezadovoljivo arbitriranje, kateri interesi imajo prednost. Naprimer: čeprav je to še zelo daleč, zaenkrat nič ne kaže, da bi kaj oviralo izgradnjo drugega bloka JEK; toda minorni interesi ornitologov lahko po drugi strani minirajo projekt obnovljivih virov energije, kakršne so vetrne elektrarne. Naprej. Podjetnik recimo namerava postaviti operno hišo s poslovnimi, gostinskimi, bivanjskimi pritiklinami, torej mogočno stavbo, ki lahko bistveno prispeva h kakovosti življenja v mestu, pa se mora najprej nekaj let boriti z vogalovarstvenimi birokrati in kolegi arhitekti zaradi podrtije, ki mu je (in ne samo njemu) napoti. Da ne govorim o privatnih parcelah, zaradi katerih še ni avtoceste mimo Trebnjega. In še kaj. Recimo to — če smo se že primerjali s Hrvati —, da v Zagrebu končujejo velik muzej sodobne umetnosti (s toboganom Carstena Höllerja vred). Si predstavljate kaj takega v Sloveniji? Ne bi samo obrambni ali zdravstveni ali pokojninski interesi prevladali nad kulturnimi. Prevladali bi tudi interesi zateženih. Ta hierarhija ni vedno samoumevna. Niti ni samoumevno, da se bodo ljudje glede interesov strinjali. Samoumevno pa bi moralo biti, da bo nekdo imel zadnjo besedo.

Drugi razlog, da dvomimo v moč doseganja ciljev, pa so preveč zakomplicirana, preveč rigidna pravna, politična, kulturna, vrednostna in tudi čisto medosebna razmerja med ljudmi, ki bi jih namen ali naključje po zdravi pameti morala povezati v ekipo, vendar iz njih naredi nasprotnike. Tudi nehote, ne nujno po njihovi volji. Slovenija se je vedno ponašala, da je po avstro-ogrsko zgledno urejena. Že mogoče. A urejeni so kvečjemu nekateri družbeni podsistemi in njihove manjše enote sami zase — vendar samo do točke, ko se začnejo dotikati drugih podsistemov in enot. Slovenija je zmeda slabo povezanih, morda res organiziranih, vendar samozadostnih svetov, ki so v sodobnem svetu vedno bolj nekompatibilni, se pravi neusklajeni, neusmerjeni. Vsak vleče na svojo stran.

Po enem tednu se mi tako zdi, da razlogov za pretirano malodušje vendarle nimamo — čeprav tudi rešitev ni ravno pred vrati.

Dnevnikov Objektiv, 5. 9. 2009

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Ponedeljek, 7. September, 2009 ob 09:54 v kategoriji Dnevnik 2004-, Kolumne.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

33 komentarjev na “Diskontent”

  1. Jasna pravi:

    Ej, Markec jaz sem zelo radovedna kateri predsednik sindikatov ti je laskal? Semolič ziher ni. Da ni mogoče pametni, ki ga preziramo Konrad Kuštrin? : )
    Ne misliš valjda, da bomo fasali drugi blok JEK zaradi ptičkov? Vetrene elektrarne so rešitev za Slovenijo? Seveda, seveda, ko pa noč in dan piha tukaj. Nismo Skandinavci. Kakšen je sploh procent za vetrne? Ajmo, izračun na mizo (nekaj sem brala v Diplomatiqu kako je s tem v Skandinaviji).
    Ne vem, če se mi te da še zezati ampak sori ne morem mimo tega: (kdo pa ti je kriv, ko nadaljuješ isto temo). “Samoumevno bi bilo, da nekdo ima glavno besedo”. Kdo pa? CK? CK je znal navdihovati množice, saj veš udarništvo in volja, do življenje in te
    stvari ali kar najboljše, da citiram strica, ki je rekel ob težavah pri gradnji avtoceste Trebnje: Včasih je CK rekel: Brčko-Banoviči gremo, kdo je proti pa ne Goli. Nekdo pa res mora imeti zadnjo besedo.

  2. NoMercy pravi:

    @ MC: tudi z moje strani ti preteče za blog kot tak: twelve points.
    Z doživljanjem SVN je pa križ, ker nam je praktično nemogoče doumeti, da 50% + en glas dajo 100% vpliva.
    In ker nam še nihče ni sprašil riti za vse “švinglanje, krivašenje in švercanje” v bivši Jugi.
    Še vedno sta piromanček Hlapec Jernej in švercar Martin Krpan pozitivna lika (wtf!!???!)
    Pa Kekca, ki je vse in vsakogar poslal v kozji rog tudi uporabljamo narobe. Tisti, ki jim v SVN rečemo Kekec so pravzaprav Rožleti – usrane cmerave reve.
    ———————–
    Cilje pa SVN dosega — celo več kot odlično glede na to, da je v SVN 85% maloposestnikov (beri lastnikov vsaj česa: stanovanja, hiše, parcele ..) in se vsak čuti, da bi karkoli naredil hitreje in bolje (jasno mimo dovoljenj, birokracije in sosedov).

  3. xxx pravi:

    Ja nova operna hiša in še marsikaj bo tam sedaj stala. Mene moti nekaj drugega… Anderlič je v svoji zgodovini imel kar nekaj takšnih projektov, ko je kupil nekaj spomeniško zaščitenega, prijatelji v politiki pa so mu omogočili “prekvalifikacijo” in na račun tega se kujejo veliki dobički. Širčeva mu je za 750.000 EUR sedaj dala licenco za rušenje.

    Rekel bi, da veliko bolj ljudi mori to, da lahko svete krave kujejo dobičke na račun politike, kot pa to, da je tam neka podrtija.

    Morda pa nekatere še bolj mori to, da so razni “Anderliči” za nekatere kolumiste sinonim za dobre “podjetnike”, ki jim vsi po vrsti nagajajo.

  4. Srce pravi:

    Problem pri nas je, da so tisti, ki so upravičeno nezadovoljni tiho, javkajo in tulijo pa tisti, ki jim v resnici še kako dobro gre. Samo se tega ne zavedajo.

  5. Jani pravi:

    Jaz pa mislim da sploh ni problema. Vse kar se dogaja je popolnoma normalno in OK. Če je pač določen uradnik na določeni enoti Zavoda za varstvo kulturne itd. dediščine tako odločen in zagnan, naj bo. Pa naj prepreči določen poseg. Seveda so zmeraj prisotni taki in drugačni vplivi in smo spet pri tem, koga in zakaj izvolimo – zame je ponovno ta debata popolnoma brezpredmetna. Pomembno je da se garnitura menja v bolj ali manj rednih periodah, da se počasi določeni osebki ne bodo več počutili nedotakljive. In to je to.
    Meni osebno se samo zaplete, ker ni tiste zadnje distance, kjer bi se stvari lahko zaključile, to je pa sodstvo. Ampak to je že druga (tretja…) zgodba.

  6. kobilica kobilica pravi:

    Eh…ta prekleti dolgcajt….

  7. NoMercy pravi:

    @ 6. kobilica: pa pijača … ta, ta nam dela vragolije :P

  8. Miha pravi:

    Narod, ki izgineva (rodnost/smrtnost, l.2050 kakšen mio?) je pač malodušen, samomorilski…krožno sklepanje je v redu: nekaj, kar ne mara preveč živeti, ne bo živelo. Težko, da bi bilo s tem kaj narobe. Če se bo pa obrnilo, pa tudi prav. Je vseeno, malodušno…Sem bil marsikje po svetu, ne ravno na vseh kontinentih, in so marsikje bolj revni, bolj bolni, bolj ogroženi in s slabšo perspektivo – vendar imajo neko veselje do biti živ…v slo je pa ob 100x boljših razmerah en tak trpeč občutek, majhne težavice so nek razlog za neprestano jamranje etc. Slovenskost se da do neke mere izprati tako, da se izogibaš slo televiziji, literaturi, filmom, časopisom…poskuste za kakšen teden, zna biti zdravilno…je pa res tudi jamranje čez slovensko malodušje zelo slovenska poteza…

  9. angel pravi:

    Sistematično poneumljanje naroda pripelje do situacije nad katero je zaskrbljen Marko Crnkovič.
    Vse od svetle zmage davnega leta 1945 se pojejo hvalnice partzanom, osvoboditeljem, kasnejšim voditeljem ljudstva. Vse njihove napake pripisujiejo fašistom, nacistom, belogardistom in klerikalcem Če teh ni dovolj, so za krivce proglašeni zunanji sovražniki, v glavnem kapitalisti, ki izkoriščajo ljudi s tem ko hlastajo za dobičkom in posegajo v naravo ter uničujejo našo zemljo.( vse po Marxu, Leninu in Kardelju)
    Vmes je še cela vrsta dogem in priporočil, ki povprečnemu Slovencu zamegljujejo možgane, da ne more in ne more dojeti, kaj je v svetu normalno.
    Nočem blebetati kar tja v en dan pa naj pojasnim z najbolj svežo neumnostjo, ki jo je požegnal tudi mladoekonomski genij.
    Vlada se ubada z varčevanjem in del prihrankov vidi tudi v redukciji plač javnega sektorja in nihče, tudi omenjeni mladoekonomist ne reagira.( TV odmevi- prispevek iz bordela!)
    Če ni denarja, ga je potrebno najprej ustvariti. Se pravi začeti kurblati proizvodnjo, z njo pridobiti večje davke in z večjimi davki pokrivati proračunsko luknjo. Nič od tega valada ne dela!
    Modreci pa modrujejo, kot da se je to zgodilo prvič.
    Ko smo bili še globoko v socializmu, je Milka Planimnc uvajala redukcije vse do takrat, ko je pričela Juga razpadati.
    Bili smo veseli, ker se nam je obetalo dugačno življenje.
    Ob spremebah se nimo otresli komunizma, saj je partija le navidezno sestopila, se preoblekla, dela pa natanko isto in enako kot pred sestopom. In sedaj smo tukaj, kjer smo.
    Priporočam vsem pisateljem teh rubrik, naj si prečitajo svoje in prispevke drugih piscev in se zamislijo, če se zaradi indoktriniranosti sploh še lahko zamislijo, koliko se razlikujejo njihovi pogledo od pogledov Kučana, Turka, Pahorja, pa Mencingerja, Purgove, pa Kovača in podobnih. Tu smo takšni zaradi njih in njm podobnih. Ne bomo zapustili te klavrne barke vse do takrat, ko bodo ti s svojim agit propom v medijih harašili po naši družbi.
    Ti so naši notranji sovražniki, zunanjih pa ni, ker nam jih ti slikajo in nas z njimi strašijo.

  10. Robert pravi:

    Ja … dragi moji, Slovenija je polnoletna in s polnoletnostjo je pač treba začeti resno razmišljati o sebi … to je pa včasih lahko tudi naporno …

  11. Jasna pravi:

    In katera tvoja kolumna mi najbolj všeč? Na prvem mestu je tista o Muslimanih, ker si jim povedal si tisto kar jim noben kolumnist ni.
    No povej kdo ti je laskal? Štrukelj bi že lahko bil tapravi.

  12. Rak pravi:

    Angel (9), imaš še kako prav. Prav dobro se spominjam vsega, kar omenjaš in še več. S staro gardo ni rešitve, mladi pa so pričeli (?)gledati samo nase in na svoje prase.
    Je pa dobro, da je Marko to temo odprl. Enostavno se ne znamo več premakniti naprej, postali smo samozadostni, obenem pa tarnamo nad vsem in vsakim.
    Menim, da smo potrebni močnega rukarja, da se predramimo in osvestimo.

  13. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Mogoče pa rabimo “vanjskog neprijatelja”?

  14. angel pravi:

    Zunanjega sovražnika smo preko trobil in takoimenovane civilne družbe že začeli izgrajevati.
    To je fašistična Italija, ki želi poseči po slovenski zemlji in nam zastrupiti naše Jadransko morje s plinskim terminalom.
    Vlada je storila že vse, da je odnose zaostrila do največje možne mere.
    Narod pa nič.
    Italijani nas ne jebejo in bodo vodili aktivnosti naprej, mi pa se bomo borili z marginalnimi zelenimi skupinami proti fašizmu.
    Tako se posluje. Ko nam bo zmanjkalo plina, pa bo kriv zunanji sovražnik.
    Z usihanjem proizvodnje, ki jo močno podpira naša vlada, se poraba plina sicer zmanjšuje, vendar ob zimskih temperaturah pa je le dobro, če se malo pogrejemo ob raiatorju.
    Kdo bo odločno povedal vladi, da se mora čim prej odstraniti.
    Indolentno ljudstvo, ki mu je vsak miselni napor preveč?.

  15. xxx pravi:

    V času Juge je narod bil ponosen in motiviran, ker smo bili “prvi”. “Evropa” je bila nekaj nedosegljivega,

    Sledila je nova vizija, kako bomo postali “Švica”.

    Minilo je skoraj 20 let, sprememb je bilo malo, življenje se je podražilo, ideja o novi Švici pa pozabljena.

    Spoznali smo še, da imamo slabo sodstvo, zdravstvo, avtoceste, pokojnine ob rekordnih obdavčitvah. Posamezniki povezani s politično elito pa nekaznovano počnejo kar želijo.

    Povprečni človek živi slabše… pokojninska osnova po letu 2050 bo morala biti 35% povprečne plače, da bo sistem vzdržen…

    Skratka… morda je bolj čudno, da se sploh čudimo zakaj so ljudje malodušni…

  16. angel pravi:

    xxx je pravi xxx!
    Kljub vsemu, kar počno z nami sestopljeni komunisti, pa se je standar vendarle dvignil in je mnogo večji, kot je bil v obdobju zlate Juge.
    V Jugi so bili priviligiranci bogati, pa vendar reveži v primerjavi z bogataši na zahodu, razen carja Tita.
    Danes pa so nasledniki priviligirancev bivše Juge zelo bogati in se kosajo s tistimi na zahodu, raja pa je pricapljala do tega, da ji ni potrebno kave in praška kupovati v inozemstvu in se lahko vozi namesto v fičku v cliotu.Brezposelni pa živijo tako kot pod Titom.
    Tak standard, pred vsem pa napovedi, ne obetajo boljše prihodnosti in optimizma, zato je skrb za izhod iz takšnega stanja na mestu.

  17. NoMercy pravi:

    nevem no, ampak a se res samo jaz tukaj v SVN počutim kot da živim npt. v Monacu, Liechtensteinu ali Andori :P
    OK, na srečo se ne počutim kot, da bi bil v (CH) :P

  18. xxx pravi:

    @angel
    Kar se tiče standarda sem imel v mislih začetek države npr. 1992/93. Takrat si se zakreditiral za 10 let in si kupil stanovanje. Danes je to 30+ let. Že to ti totalno poruši dejanski življenski standard… potem pa dodaš še primerjavo koliko bencina, kruha, mleka, položnic za elektriko, komunalo in podobno si takrat plačal/kupil s povprečno plačo… koliko pa danes… Nekatera razmerja so blizu a nekatera močno odstopajo.

    To je prava teorija izračuna življenskega standarda ;) .

  19. ervinator pravi:

    Ma niso problem preveč rigidna pravna razmerja. Problem je, da so premehka, zato imamo šibko pravno državo, šibke regulatorne sisteme (kvalitativno in kvantitativno – kadrovsko podhranjeni) in netransparetne mreženje (elite pa bi jih rade še bolj skrile). Ob vsej neučinkovitosti javnega sektorja pa imamo dober razgled nad zgledno urejenostjo v germanskem kulturnem okolju (ok, obstaja tudi množica slepih, tudi intelektualcev). Pri samo-objokovanju pa “kritični opazovalci” radi “pozabljajo”, da je v drugih smereh okoli nas (IT, HR, HU) stanje slabše kot v Sloveniji. Seveda je bil nad kolumno o malodušju marsikdo navdušen, po mojem prepričanju predvsem tisti s slabšo svetovljansko razgledanostjo.

  20. angel pravi:

    XXX se lahko spomni, kdaj je Drnovšek s svojimi LDS pajdaši prevzel vlado. Z dvema krajšima presledkoma jo ti vodijo še danes. Pa tudi takrat, ko je niso vodili, so v rokah držali finance, sodstvo,šolstvo in pred vsem novinarstvo, ki je glavni krivec za današnje stanje. Novinarji, pohlevni lakaji tranzicijske vrhuške, so raje žrtvovali svoj standard in ponos za ščitenje lopovov, kot pa da bi sledili svojemu poslanstvu-nastavljanju ogledala družbi.
    No in takrat se je začel propad še tistega, kar je ostalo od sicer propradle Juge.
    Res, da je morda kje še slabše, vendar mi živimo tukaj in nas zanima Slovenija.
    Brez temeljite katarze se bo Slovenija sesedla sama vase, zato je čas, da se pomete z vesmi silami, ki so nas pripeljale v to situacijo.
    Včeraj so v parlamentu zmagale. Kolikokrat še bodo, preden potopijo Slovenijo?

  21. kolesar pravi:

    MC – dobra kolumna. Se strinjam, da ni razlogov za pretirano malodušje. Potrebnega je čim več optimizma in pozitivnega pogleda na življenje.

  22. Rafael pravi:

    angel, angel …, a ne veš, da smo mi leta 1945 zmagali in še vedno zmagujemo in ne dviguj se nad nami, lahko dobiš po glavi.

  23. NoMercy pravi:

    @ angel: JJ vlada je bila tako enkratna, da je porabila vse, kar smo v SVN ustvarili od Karantanije do 2004. Še v brezno recesije nas je pahnila.
    Le kje se skrivaš, da te še niso klistriral :P

  24. xxx pravi:

    @kolesar
    malodušje bo dobilo v prihodnjih letih še pospešek. Dejansko se “kriza” šele začenja – ker se šele plačevanje krize počasi začenja.

    Država se je zadolžila letos za cca. 4200 EUR, samo stroški obresti bodo stali dodatnih 200 EUR/leto na glavo delovnega človeka. (torej, če bi želeli pokriti posojila, ki jih je država vzela letos bi vsak zaposleni moral državi plačati “položnico” za 4200 EUR). Bodo pa skupna končna bilanca leta še precej slabša.

    Seveda bomo to plačevali mi preko višjih davkov in klestenja sociale še kar nekaj let. To pa vsekakor ne bo dobro delovalo na “duh” ljudi.

  25. Rafael pravi:

    NoMercy, no ja svoje mišljenje siguren lahko napišeš, dejstvo je da so posledice večletnega delovanja komunizma (in tudi že od prej) zelo vplivale na samopodobo Slovencev:
    1. vseskozi neverjetno uslužnost naši komunističnih veljakov do Beograda
    2. kdo se je hotel le malo dvigniti nad njih so ga takoj po glavi.
    3. še po 18 letih samostojnosti so na oblasti, tiste štiri leta Janševe vlade se bistveno ni nič spremenilo, tudi takrat so imeli v rokah stare zdrave sile vse najpomembnejše punkte v državi, to pa je sodstvo, kapital in pretežno vse glavne medije in že rahli vetrič (afera Patria) je Janšo odneslo še preden mu je kaj uspelo bistveno spremeniti.
    3. trenutno stanje je pa tako, nekateri ministri so skregani med sabo (predvsem v pogledih) in gasijo požare z več ali manj uspeha, šef (Pahor) je za pred. vlade povsem izgubljen (kakor, da je to demokratična vlada – anarhija), v zadnjem letu se je fejst fejst postaral.
    Perspektiva Slovenije ???

  26. NoMercy pravi:

    @ rafael:
    add 1: he he he – ne vem kje si ti živel takrat ampak jaz sem se imel v Jugi kar fino, ne, da bi bil v Partiji (pa vsaj iz teh smo štose pokali)
    add 2: po buči jih je dobil, kdor je V Partiji rovaril Zoper Partijo (aka: JJ)
    add 3: Hja, karla res gledajo izpod čela, ostali pa pač tako funkcionirajo, da ne sprašujejo PREDSEDNIKA kakšno mnenje naj imajo :P
    —–
    Perspektiva: še nikoli ni bilo, da nebi nekako bilo. Le roke bo treba spet imeti žuljave :)

  27. Irena pravi:

    Crnkovič je zamenjal stališče? Oh to pa je nekaj novega

  28. xxx pravi:

    Še nekaj besed na perspektivo.

    “Rdeči” so pravkar kupili/nagradili zvestobo sindikata Semuliča, da jim bo stal ob strani hkrati pa bo “njihov” sindikat še pridobil na moči.

    Od sedaj naprej lahko kupujejo njegovi člani od 2% do 10% ceneje v Merkatorju.

    Pa smo uradno dobili novo partijsko knjižico in slogan – Če si z nami boš jedel ceneje!

  29. primoz pravi:

    Kako mi gre na živce, ko novinarji brez slabe vesti komentirajo stvari, o katerih ne vedo ničesar. Če o nečemu ne veš zadosti, potem je za vse nas boljše, da si tiho. Tako so nas vsaj učili. Vetrne elektrarne se v Sloveniji ne obnesejo (ni ti treba ravno biti doktor znanosti, da bi to pokazal z nekaj trivialne matematike in fizike oz. lahko pogledaš kar specifikacije turbin). In potem na teh brezpredmetnih “ugotovitvah” temelji vsa nadaljnja razprava. To bi pričakoval na kanalu A ali pop TV, mogoče tudi na rtvslo, ki jima postaja vse bolj podobna.

  30. angel pravi:

    Neki Rafael ne dojame, da je Juga bankrotirala, kot stranski učinek pa je bil njen razpad.
    Bankrotirala pa je zaradi režima, ki se je z revolucijo zavihtel na oblast pod vodstvom carja Tita.
    Njegov način vladanja je bil jasen: najprej zategniti in prestrašiti, če se da še pobiti, potem popustiti in tako naprej. Vse čas kritizirati zahod in od njega izsiljevati kapital za financiranje komunističnih neumnosti.
    Ko je Regan prekinil financiranje gospodarsko nedoraslega vzhoda vključno s SZ in Jugo, je Juga, kakor njena velika vzornica SZ propadla.
    Zato Rafael, lahko se res počutiš kot potnik na Titaniku, bilo je lepo, vendar sledil je potop.
    To velja tudi za vse rafaeloviče, ki obožujejo razmere v nepozabni Jugi.

  31. Vanja pravi:

    Delavci dobivajo po 360 evrov plače. Včasih so bile plače nizke, (še posebej v primerjavi z zahodom) vendar so bili osnovni življenjski standardi nižji in se je dalo preživeti brez izletov na Rdeči križ. Danes se ne da. Lahko se tudi zgodi, da te podjetje v stečaju zabriše na cesto med bolniško (medtem, ko si se poškodoval na delu). In dobiš 299 evrov nadomestila za plače. Približno 75% od plače.
    Pokažite mi eno zahodno državo kjer delavec zasluži manj od 2000 evorv (upokojena pekarka na primer dobiva v Italiji 2000 evrov), stroški so pa isti oziroma pri nas pogosto še večji.
    Da se vrnemo nazaj k omenjenemu delavcu (na katero tematiko je golf igrajoči Crnkovič alergičen) -delodajalci se izgovarjajo, da so plače nizke, ker kaj češ, je pač recesija anede. Država pa nič ne poskrbi za te ljudi, se sprenevedajo..medtem ko odpirajo firme na Nizozemski in Malti, da ne plačajo davka. Medtem ko prdajo za 45 milijonov nekoč v Jugi zelo dobro stoječo firmo in si v žepek vtaknejo 45 evrov.Kar bi bil en slab zaslužek za državo, kljub vsemu je imela firma en potencial vnedar za posameznika pa ni slabo. takole si prisvojiti nekoč družbeno premoženje. poleg tega bi firma še lahko nekako funkcionirala oziroma morda še prav dobro, če bi se vanjo vložilo 2 milijona za lakirnico. Amapk lastnik, ki je uradno težek 145 milijonov evrov ne vloži nIč, saj ima s firmo druge načrte, vse prej kot podjetniške. In jah seveda mu je to omogočila država s svojimi zakoni, ki ščiti kaital.
    in jah primer je resničen, vsaka podobnost z neštetimi drugimi primeri pa ni naključna. in seveda, da ni razlogovo za malodušja. Kje pa! Ko jebe “nesposobne”. Gremo raje na eno partijo golfa, morda mi kdo celo plača za moje globokoumno filofofiranje na nivoju gimnazijca.

  32. Vanja pravi:

    parodn napaka zgoraj..v žepek si vtaknejo 45 milijonov evrov seveda.

  33. Rafael pravi:

    NoMercy, vse štima, ampak v tvojem članku je odveč KAR. Moj prijatelj pravi, da je KAR dobro (fino) največja izrečena LAŽ. To pomeni, da “dobrovoljno” sprejemaš igro drugih..

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.